Okno Miloša Ivančiča

To je moje okno, moj pogled na svet, iz modrikaste svetlobe sončnega neba v neskončno sivino in temo vesolja. Seveda tudi moj pogled omejujejo čas, prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna v možganih je treba odpreti in prižgati luč upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje internetne steze.

Novo, najnovejše, pisano prav za sedanji čas: spletni osnutek nove knjige MANIPULACIJE ZA BUTALCE

Vsebina

MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG.. 1

Moja e-knjižnica na ISSUU.COM

Moji filmi 1

O meni 1

O Ospu, vasi mojega otroštva, kliknite na okno

MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG

Ko so v Gabrovici zorele češnje naročilo po pošti

Druga, dopolnjena izdaja knjige FOJBA LAŽI, naročilo po pošti

Prva izdaja FOJBA LAŽI. Razprodana (platnica)

Primorska dežela, dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, platnica

Fašizem za Butalce . V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah , Spletna knjigarna Buča

Roža osapska, V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Založba Sophia

Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia

Primorska dežela, prva izdaja ni več v prodaji: (platnica)

ČRNE ČEŠNJE, pesniška zbirka, v knjigarni Libris, Spletna knjigarna Buča

Abitanti so v Istri, dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna Buča

Peruti tržaškega aborigina, naročilo po pošti, Spletna knjigarna Buča

Radio kot Radio Koper, Spletna knjigarna Buča

Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)

Domovina, ni več v prodaji (platnica)

Poročilo s predstavitve knjige FOJBA LAŽI na TV dnevniku slovenskega regionalnega centra RAI Trst

Poročilo s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA na regionalnem dnevniki RAI Trst

Poročilo RAI Trst s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA županom primorskih občin z obeh strani meje

YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA DEŽELA in FAŠIZEM ZA BUTALCE v Ankaranu

Fotografije s predstavitev knjig

Zgodbe za sprostitev: Fige, Temperanje, Franceze, Kup gnoja, Njoki, Riži na pajke in druge

Prej ali slej izidejo tudi: Medijske manipulacije, Jugo, Živalske zgodbe mojega življenja …

Moja e-knjižnica na ISSUU.COM: http://issuu.com/milos-ivancic

(vse brezplačno)

Najnovejše: Manipulacije za Butalce – Kako in zakaj nas zavajajo množični mediji, še nedokončana knjiga ki jo morate prebrati, če hočete razumeti sedanjo medijsko ali ukrajinsko vojno

Fašizem za Butalce, – Kaj fašizem je in zakaj to skrivajo. Zakaj je prišlo do druge svetovne vojne in nato vseh nadaljnjih, tudi v Jugoslaviji in Ukrajini

Ko so v Gabrovici zorele češnje – Zgodba o herojski Gabrovici iz katere izvira moja rodbina

Fojba laži – Razkrivanje laži o fojbah s kopijami dokumentov londonskega arhiva, občine Dolina in Trst

Abitanti so v Istri – Pozabljeni kraji in ljudje Slovenske Istre

Skoraj basni – Basni in zgodbe iz človeškega in živalskega sveta

Zgodnje češnje – Zbirka pesmi iz srednje šole

Pesmi kemoterapije – Ne bojte se tega naslova, realnost v kateri živimo je še bolj šokantna.

Dopolnjeno: Primorska dežela – O Primorski in Primorcih

Prekomorci – Odisejada primorskih Slovencev

Tržaška zver Gaetano Collotti – Zgodovinska pripoved

Peruti tržaškega aborigina – Pretresljiva življenjska zgodba našega rojaka

Radio kot Radio Koper – Za vse, ki poslušajo radio

Diktatura kapitala – Kaj je kapitalizem, razumljivo tudi za Butalce

Gentilejeva reforma – Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole

Rižarna – krematorij za uporne Primorce – Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem

Osvoboditev Trsta – Po pripovedih pričevalcev

Oglej si še: www.zb-koper.si, vas Osp, moj blog, Facebook

Moji filmi

Nekaj mojih oddaj sem dopolnil s fotografijami in iz njih naredil dokumentarne filme.

Priporočam vam ogled naslednjih:

Abitanti so v Istri: Ekranizirani posnetek prve javne radijske oddaje Abitanti so v Istri

Prvi upori proti fašizmu: Pripovedi o prvih krvavih uporih naših ljudi ob volitvah leta 1921

Osvoboditev Koprskih zaporov: Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred končnim napadom na nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila politične zapornike iz tamkajšnjih zaporov.

Osvoboditev Trsta: Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih fašizma.

Rižarna, krematorij za uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna taborišča in čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške Rižarne.

Partizanska bolnišnica Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskemu prebivalstvu.

Gabrovica: Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.

Slavko Weiss, ki je preživel ustaška taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka imeli na vozu za živi ščit.

Milka Čok Kjuder, pretresljiva življenjska zgodba naše tržaške Slovenke, žene Oskarja Kjudra.

Oskar Kjuder, tržaški glasbenik, legendarni ustanovitelj in zborovodja TPPZ Pinko Tomažič

O meni

Sem upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper.

Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu iz Ospa, živim v Kopru, diplomiral sem na FSPN.

Bil sem tudi prvi novinar Radia Študent, sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …

Po končanem študiju sem se leta 1973 zaposlil na Radiu Koper - Capodistria, kjer sem delal do upokojitve leta 2010. Leta 1978 sem postal urednik samostojnega programa v slovenščini v nastajanju, kot sem ga zasnoval v mojem diplomskem delu. Ko smo naslednje leto z nakupom novih oddajnikov to tudi uresničili, sem postal odgovorni urednik novega slovenskega programa na ločenih frekvencah in oddajnikih, ki še danes oddaja pod imenom Radio Koper. Program sem zasnoval kot neposreden in v živo voden, z neposrednimi telefonskimi oglašanji ljudi brez kakršne koli cenzure. Vsebinsko smo ves program usmerili v ves obmejni prostor na obeh straneh meje, kot povezovalec enotnega primorskega prostora Slovencev na obeh straneh meje brez starih ideoloških barier, tako da smo v programu objavljali tudi oddaje z zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi tamkajšnjimi duhovniki, nato pa tudi z naše strani. Da bi to povezovanje primorskega prostora in Primorcev vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo postavili tudi studio v Novi Gorici. Prekinil sem tudi dolgoletni spor z Radiom Trst in z njim razvil zelo bogato sodelovanje. Kot stalni član širšega kolegija več generalnih direktorjev RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje odprtega in neposrednega radia prenašal tudi v osrednje programe slovenskega nacionalnega Radia Ljubljana in drugih radijskih postaj, celo Beograda in Sarajeva. Za prispevek k razvoju RTV sem prijel posebno priznanje.

Ko sem pred osamosvojitvijo izpeljal vso demokratizacijo programa in nato tudi vodil program med slovensko osamosvojitveno vojno, kar dokazuje tudi tole pismo ministra. Bil sem prvi odgovorni urednik, ki je že dan pred uradnim začetkom slovenske osamosvojitvene vojne na lastno odgovornost vpeljal posebno vojno shemo programa (16.6.1991 ob 13.00). Leta 1992 pa sem dokončno podaljšal slovenski program v celodnevni program, ter ga tako naredil enakopravnega programu v italijanščini. Kmalu za tem, po menjavi vodstev v Ljubljani in Kopru sem bil v času generalnega direktorja dr. Janeza Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina, premeščen na delovno mesto novinar z opisom delovnih nalog računalniškega operaterja, pa čeprav je bil moj predlog in namen, da postavim prvo interaktivno spletno mesto z novinarsko agencijo. A tega novi uredniki še razumeli niso, kaj to je. Njihov cilj je bil postaviti me na najnižje in nenovinarsko delovno mesto, me poniževati in šikanirati, da odidem z radia, kljub temu sem v presenečenje vsem pripravil prvi internetni portal koprskega radia.

Leta 1996 sem ponovno kandidiral za odgovornega urednika in od uredništva prejel 22 elektorskih glasov, moja protikandidatka le 2, a je novi direktor Radia Slovenija Andrej Rot ves postopek razveljavil in po sistemu argentinske demokracije izpeljal nov razpis. Čeprav se nas je na razpis javilo več kandidatov, je osebno na glasovanje dal le svojega kandidata, pa čeprav na sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati osebno javno izjavljanje od vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je njegov kandidat dobil le 12 glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih članov uredništva več kot polovica prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in ugleda našega koprskega radia pa sem bil kmalu ponovno postavljen na mesto urednika programa. Po zamenjavi vodstva so me leta 1998 v času novih šefov RTVS Vinka Vasleta, Jožeta Možine in Antona Guzeja, v Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomir Mikelić in nova odgovorna urednica Maja Kirar, ki je prišla iz Maribora, degradirali za 9 razredov, na najnižje možno delovno mesto z opisom novinar – urednik. Nižje me niso mogli postaviti, saj sem še naprej delal najzahtevnejše čezmejne oddaje, iz katerih izvirajo tudi moje knjige. Temu je sledilo še šikaniranje s strani mladih šefov, zato sem se s tega nižjega delovnega mesta, nižjega kot sem bil pred skoraj štirimi desetletji sprejet na radio, tudi čim prej upokojil.

Čeprav sem večji del službovanja urednikoval, sem pripravil okrog tisoč daljših radijskih oddaj (intervjujev, reportaž, dokumentarnih in javnih radijskih oddaj) trajnejše vrednosti o primorskih krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, običajih in navadah, zgodovinskih dogodkih, NOB, slovenski vojni, izbrisanih, domoljubih, borcih, primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in pomembnih ljudeh našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi moralo biti shranjenih še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh. Plaketa občine Koper za prispevek k razvoju podeželja. Priznanje združenja TIGR, zlata plaketa ZZB Slovenije.

In kako mi je to RTV vrnil na stara leta? Preberite si ta intervju, ki je bil objavljen »internem« glasilu RTV. Ob tem pa pomislite, če so si že toliko upali objaviti, kaj šele v resnici so mi počeli? Intervju J. Skok, Naša leta, Kričač

Ali pa preberite to moje pismo vodstvu RTVS: Pismo brez odgovora

So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši

Radio Trst A, Loredana Gec: Istrska srečanja – Miloš Ivančič

Po upokojitvi, v času rušenja naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere so se borili moji predniki, v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se v spoznanju, da je še največ vrednot domoljubja, humanosti in resnice, vključil v delo Združenja borcev za vrednote BOB in veteranov Koper.

Zakaj so me blokirali na Facebooku?

Piši na naslov: okno@t-2.si