Okno Miloša Ivančiča
To je moje okno, moj pogled na svet, iz modrikaste svetlobe sončnega
neba v neskončno sivino in temo vesolja. Seveda tudi moj pogled omejujejo čas,
prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna
v možganih je treba odpreti in prižgati luč upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse
sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje
internetne steze.
Moja e-knjižnica na ISSUU.COM:
http://issuu.com/milos-ivancic
Moji filmi - ekranizirane
radijske oddaje
O Ospu, vasi mojega otroštva, jami in njenih skritih vodah
Oglej si še:
Moj rezervni Facebook, ko sem blokiran
Ko so v Gabrovici zorele češnje naročilo po pošti
Druga, dopolnjena izdaja knjige
FOJBA LAŽI,
naročilo
po pošti
Prva izdaja FOJBA LAŽI. Razprodana (platnica)
Primorska dežela, dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, platnica
Fašizem za Butalce. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Spletna
knjigarna Buča
Roža osapska, V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Založba Sophia
Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia
Primorska dežela, prva izdaja ni več v prodaji: (platnica)
ČRNE ČEŠNJE, pesniška zbirka, v knjigarni Libris, Spletna
knjigarna Buča
Abitanti so v Istri,
dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna
Buča
Peruti tržaškega aborigina, naročilo po
pošti, Spletna
knjigarna Buča
Radio kot Radio Koper, Spletna
knjigarna Buča
Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)
Domovina,
ni več v prodaji (platnica)
Poročilo s predstavitve knjige FOJBA
LAŽI na TV dnevniku slovenskega regionalnega centra RAI Trst
Poročilo s predstavitve knjige
PRIMORSKA DEŽELA na regionalnem dnevniki RAI Trst
Poročilo
RAI Trst s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA županom primorskih občin z obeh
strani meje
YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA
DEŽELA in FAŠIZEM ZA BUTALCE v Ankaranu
Fotografije s predstavitev knjig
Zgodbe za sprostitev: Fige,
Temperanje, Franceze, Kup gnoja,
Njoki,
Riži na pajke in druge
(izberi
format, ki ti ustreza za branje, vse brezplačno)
Manipulacije
za Butalce: PDF, YUMPU, ISSUU– Kako in zakaj
nas zavajajo množični mediji, še nedokončana knjiga, ki jo morate prebrati, če
hočete razumeti sedanjo medijsko ali ukrajinsko vojno
Fašizem za Butalce: PDF,
FLIP, YUMPU, ISSUU – Kaj fašizem
je in zakaj to skrivajo. Zakaj je prišlo do druge svetovne vojne in nato vseh
nadaljnjih, tudi v Jugoslaviji in Ukrajini
Ko so v Gabrovici zorele češnje: PDF, YUMPU, ISSUU – Zgodba o herojski Gabrovici iz katere izvira moja
rodbina
Fojba laži: PDF,
YUMPU, ISSUU – Razkrivanje laži o fojbah s kopijami dokumentov
londonskega arhiva, občine Dolina in Trst
Abitanti so v Istri: PDF, FLIP, YUMPU,
ISSUU – Pozabljeni kraji in ljudje Slovenske Istre
Skoraj basni: PDF, FLIP, ISSUU – Basni in zgodbe iz človeškega in živalskega sveta
Zgodnje češnje: PDF,
YUMPU, ISSUU –
Zbirka pesmi iz srednje šole
Pesmi kemoterapije: PDF,
YUMPU, ISSUU
– Ne bojte se tega naslova, realnost v kateri
živimo je še bolj šokantna.
Primorska dežela: PDF,
YUMPU, ISSUU – O Primorski in Primorcih
Prekomorci: PDF,
YUMPU, ISSUU – Odisejada primorskih Slovencev
Tržaška zver Gaetano Collotti: PDF,
YUMPU, ISSUU
– Zgodovinska pripoved
Peruti tržaškega aborigina: PDF,
YUMPU, ISSUU – Pretresljiva življenjska zgodba našega rojaka
Radio kot Radio Koper: PDF,
YUMPU, ISSUU – Za vse, ki poslušajo radio
Diktatura kapitala: PDF,
YUMPU, ISSUU – Kaj je kapitalizem, razumljivo tudi za Butalce
Gentilejeva reforma: PDF, YUMPU, ISSUU – Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad
nami s pomočjo šole
Rižarna – krematorij za uporne
Primorce: PDF,
YUMPU, ISSUU – Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil
namenjen prav primorskim Slovencem
Osvoboditev Trsta PDF, YUMPU, ISSUU – Po pripovedih pričevalcev
Prvi protifašistični upori leta 1921: PDF, YUMPU, ISSUU – Zbornik okrogle mize na
isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom
na svetu
Nekaj svojih radijskih oddaj sem dopolnil s
fotografijami, iz njih naredil dokumentarne filme in objavil na YouTube.
Priporočam vam ogled naslednjih:
Abitanti
so v Istri: Ekranizirani posnetek prve javne radijske oddaje Abitanti so v
Istri
Prvi upori proti
fašizmu: Pripovedi o prvih krvavih uporih naših ljudi ob volitvah leta 1921
Osvoboditev
Koprskih zaporov: Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred
končnim napadom na nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila
politične zapornike iz tamkajšnjih zaporov.
Osvoboditev
Trsta: Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih
fašizma.
Rižarna,
krematorij za uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna
taborišča in čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške
Rižarne.
Partizanska
bolnišnica Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskem
prebivalstvu.
Gabrovica:
Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali
krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.
Slavko Weiss,
ki je preživel ustaška taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka
imeli na vozu za živi ščit.
Milka
Čok Kjuder, pretresljiva življenjska zgodba naše tržaške Slovenke, žene
Oskarja Kjudra.
Oskar
Kjuder, tržaški glasbenik, legendarni ustanovitelj in zborovodja TPPZ Pinko
Tomažič
Sem upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni
urednik Radia Koper. Bil sem tudi sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev
in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …
Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu iz Ospa, živim v
Kopru, diplomiral sem na FSPN.
Kot študent sem se preživljal s honorarnim novinarskim
delom na Delu, Anteni, Stopu in raznih uredništvih RTV. Ob ustanavljanju Radia Študent sem leta
1969 postal tudi prvi reporter nato pa
prvi akreditiran novinar v Skupščini SR Slovenije.
Po končanem študiju sem se leta 1973 zaposlil na Radiu
Koper - Capodistria, kjer sem delal do upokojitve leta 2010. Leta 1978 sem
postal urednik samostojnega programa v slovenščini v nastajanju, kot sem ga
zasnoval v svojem diplomskem delu. Ko smo naslednje leto z nakupom novih
oddajnikov to tudi uresničili, sem postal odgovorni urednik novega slovenskega
programa na ločenih frekvencah in oddajnikih, ki še danes oddaja pod imenom
Radio Koper. Program sem zasnoval kot neposreden in v živo voden, z neposrednimi
telefonskimi oglašanji ljudi brez kakršne koli cenzure. Vsebinsko smo ves
program usmerili v ves obmejni prostor na obeh straneh meje, kot povezovalec
enotnega primorskega prostora Slovencev na obeh straneh meje brez
starih ideoloških barier, tako da smo v programu objavljali tudi oddaje z
zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi tamkajšnjimi duhovniki, nato pa
tudi z naše strani. Da bi to povezovanje primorskega prostora in Primorcev
vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo postavili tudi studio v Novi
Gorici. Prekinil sem tudi dolgoletni spor z Radiom Trst in z njim razvil zelo
bogato sodelovanje. Kot stalni član širšega kolegija več generalnih direktorjev
RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje odprtega in neposrednega radia
prenašal tudi v osrednje programe slovenskega nacionalnega Radia Ljubljana in
drugih radijskih postaj, celo Beograda in Sarajeva. Za prispevek k razvoju RTV sem prijel posebno
priznanje.
Ko sem pred osamosvojitvijo izpeljal vso demokratizacijo
programa in nato tudi vodil program med slovensko osamosvojitveno vojno, kar dokazuje tudi tole pismo ministra. Bil sem
prvi odgovorni urednik, ki je že dan pred uradnim začetkom slovenske
osamosvojitvene vojne na lastno odgovornost vpeljal posebno vojno shemo
programa (16. 6. 1991 ob 13.00). Leta 1992 pa sem dokončno podaljšal slovenski
program v celodnevni program, ter ga tako naredil enakopravnega programu v
italijanščini.
Lokalni janševi bojevniki so mi leta 1992, ob izteku tretje mandatne dobe odgovornega urednika grozili na več načinov, eden od njih pogosto s pretepom, in to kar javno pred vhodom na radio in televizijo ter pod okni Primorskih novic, neki predsednik lokalne organizacije Krščanskih demokratov pa je celo pred novinarji zahteval, da se spravi z radia, če ne drugače, tako, da se me, strelja. A nobeden si o tem ni upal poročati. Na koprski promenadni ulici sem nekega dne srečal tudi tistega mojega starega »prijatelja«, ki je po osamosvojitvi postal janšist, ki mi je večkrat grozil s pretepom. Sam se mi je približal in povedal, da ima zaradi raka še dva meseca življenja, pa da se mi opravičuje za tiste hude reči, a da to ni zraslo na njegovem zelniku, ampak mojega nekdanjega urednika, tistega, ki je nekoč nosil moje tekste na Udbo in komite. Po njegovih besedah je prav ta pripravil seznam koprskih novinarjev, ki jih je treba onemogočiti, in da je bil ta seznam potrjen na sestanku njihove stranke na Dolenjskem, takrat ko sem ga videl po televiziji, da je bil prisoten tudi on. Televizija seveda o teh seznamih ni poročala, saj ekipa ni do konca na sestankih, pride, posname in gre.
Kmalu za temi grožnjami, v času generalnega direktorja
dr. Janeza Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina, sem bil po tretji mandatni
dobi odgovornega urednika in vsem, kar sem za ta radio naredil, premeščen na
delovno mesto novinar z opisom delovnih nalog
računalniškega operaterja. Očitno so za to perverzno potezo izkoristili moj
predlog in namen, da postavim prvo interaktivno spletno mesto z novinarsko
agencijo. A tega novi uredniki še razumeli niso, kaj to je. Njihov cilj je bil
postaviti me na najnižje in nenovinarsko delovno mesto, me poniževati in
šikanirati, da odidem z radia, kljub temu sem v presenečenje vsem pripravil prvi internetni portal koprskega radia.
Leta 1996 sem ponovno kandidiral za odgovornega urednika
in od uredništva prejel 22 elektorskih glasov, moja protikandidatka le 2, a je
novi direktor Radia Slovenija Andrej Rot ves postopek razveljavil in po sistemu
argentinske demokracije izpeljal nov razpis. Čeprav se nas je na razpis javilo
več kandidatov, je osebno na glasovanje dal le svojega kandidata, pa čeprav na
sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati osebno javno izjavljanje od
vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je njegov kandidat dobil le 12
glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih članov uredništva več kot polovica
prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in ugleda našega koprskega
radia pa sem bil kmalu ponovno postavljen na mesto urednika programa. Po
zamenjavi vodstva so me leta 1998 v času novih šefov RTVS Vinka Vasleta, Jožeta
Možine in Antona Guzeja, v Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomir Mikelić in nova odgovorna urednica Maja Kirar,
ki je prišla iz Maribora, degradirali za 9 razredov, na najnižje možno delovno
mesto z opisom novinar – urednik.
Pa da ne bi pri tem spregledali obnašanja mladih
novinarjev, ki so na to krajo naših plač pristali. Seveda, saj so te plačne
razrede, ki so nam pokradli, razdelili njim. Zato so imeli tisti mlajši od 30
let za tri razrede višje plače, kot pa mi, ki smo imeli nad 60. Ti so to
seveda z veseljem sprejeli in kljub temu, da so se zavedali, da so dobili
pokradene plačne razrede, tega niso hoteli priznati. Molčali so in se muzali
ter hvaležno »lizali riti« novim šefom. Zato so tudi oni sokrivci, še hujši kot
tisti janšisti, ki so to izpeljali. Zato v mojih pesmih zbirke Črne
češnje pravim, da je to le lopovstvo ali kolaboracionizem (nekaj podobnega
tistemu fašističnemu s strani bele garde in domobranstva v času druge svetovne
vojne oz. okupacije, zato tem mladim novinarjem zamerim (Črne češnje, Pesmi
kemoterapije).
Nižje me niso mogli postaviti, saj sem še naprej delal
najzahtevnejše čezmejne oddaje, iz katerih izvirajo tudi moje knjige. Temu je
sledilo še šikaniranje s strani mladih šefov, zato sem se s tega nižjega
delovnega mesta, nižjega kot sem bil pred skoraj štirimi desetletji sprejet na
radio, tudi čim prej upokojil. Sicer so takrat vse starejše novinarje kaznovali
z razvrednotenjem naših delovnih mest, naše plačne razrede pa razdelili
najmlajšim.
To se seveda
ni poznalo samo na naših plačah, ampak tudi ali še bolj v programu. Kvaliteta
programa je padla, s tem poslušanost in prihodki od oglaševanja. Danes je nekoč
slavni Radio Koper le en od slabših lokalnih radijskih programov. (Več v e-knjigah Manipulacije za
Butalce, Zastraševanje novinarjev in Radio kot Radio Koper).
Čeprav sem večji del službovanja urednikoval, sem
pripravil okrog tisoč daljših radijskih oddaj (intervjujev, reportaž,
dokumentarnih in javnih radijskih oddaj) trajnejše vrednosti o primorskih
krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, običajih in navadah,
zgodovinskih dogodkih, NOB, slovenski vojni, izbrisanih, domoljubih, borcih,
primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in pomembnih ljudeh
našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi moralo biti shranjenih
še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh. Plaketa občine Koper za prispevek k razvoju
podeželja. Priznanje združenja TIGR, zlata plaketa ZZB Slovenije.
In kako mi je to RTV vrnil na stara leta? Preberite si ta
intervju, ki je bil objavljen »internem« glasilu RTV. Ob tem pa pomislite, če
so si že toliko upali objaviti, kaj šele v resnici so mi počeli? Intervju J. Skok, Naša
leta, Kričač
Ali pa preberite to moje pismo vodstvu RTVS: Pismo
brez odgovora
So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši
Radio Trst A, Loredana
Gec: Istrska srečanja – Miloš Ivančič
Po upokojitvi, v času rušenja
naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere so se borili moji predniki,
v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se v spoznanju, da je še največ vrednot
domoljubja, humanosti in resnice, vključil v delo Združenja borcev za vrednote
BOB in veteranov Koper.
Zakaj
so me blokirali na Facebooku?
Piši na naslov: okno@t-2.si
Copyright ©
Miloš Ivančič - Kopiranje in razmnoževanje je dovoljeno samo z navedbo avtorja
in internetne strani.