Miloš
Ivančič milos ivancic
novinar književnik publicist
Okno Miloša Ivančiča
To
je moje okno, moj pogled na svet, iz modrikaste svetlobe sončnega neba v
neskončno sivino in temo vesolja. Seveda tudi moj pogled omejujejo čas, prostor,
znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna v
možganih je treba odpreti in prižgati luč upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse
sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje
internetne steze.
Moja e-knjižnica
v PDF ali na FLIPU (Fliphtml5), YUMPU in ISSUU
Poglejte moj
BLOG in preberite:
Kliknite še na OKNO in spoznajte moj Osp, našo jamo in njen zaklad najboljše pitne vode.
Podkast nekaterih mojih radijskih oddaj
Zadnja moja knjiga, ki je izšla v tiskani obliki, se imenuje PREKOMORCI: Zgodbe o odisejadi
Primorcev in Istranov
Ko
so v Gabrovici zorele češnje naročilo po
pošti
Druga,
dopolnjena izdaja knjige FOJBA LAŽI, naročilo po pošti
Prva
izdaja FOJBA LAŽI. Razprodana
(platnica)
Primorska
dežela, druga dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah (platnica)
Fašizem
za Butalce. V vseh
boljših knjigarnah, knjižnicah, Spletna
knjigarna Buča
Roža
osapska, V vseh
boljših knjigarnah, knjižnicah, Založba Sophia
Lebič:
zgodbe pozabljenega eksodusa,
spletna prodaja Založba Sophia
Primorska
dežela, prva izdaja
ni več v prodaji: (platnica)
ČRNE ČEŠNJE,
pesniška zbirka, v knjigarni Libris,
Spletna
knjigarna Buča
Abitanti
so v Istri, dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna
Buča
Peruti
tržaškega aborigina:
Spletna
knjigarna Buča
Radio
kot Radio Koper, Spletna
knjigarna Buča
Prvi
koraki v DOS in Windows,
ni več v prodaji (platnica)
Domovina, ni več v prodaji (platnica)
Poročilo s predstavitve knjige FOJBA LAŽI na TV dnevniku
slovenskega regionalnega centra RAI Trst
Poročilo s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA na
regionalnem dnevniki RAI Trst
Poročilo
RAI Trst s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA županom primorskih občin z obeh
strani meje
YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA DEŽELA in FAŠIZEM ZA
BUTALCE v Ankaranu
(Izberi format, ki
ti ustreza za branje, vse brezplačno, PDF omogoča najhitrejše branje, FLIP najbolj
prijetno in lepo branje, podobno tudi ISSUU, a žal je ta za brezplačnike omejen
le na prvih 50 strani.)
Prekomorci:
Zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov: PDF, FLIP, druga dopolnjena izdaja s
pripovedmi prekomorcev
Manipulacije
za Butalce: FLIP – Kako in zakaj nas zavajajo množični
mediji, še nedokončana knjiga, ki jo morate prebrati, če hočete razumeti
sedanjo medijsko ali ukrajinsko vojno
Fašizem
za Butalce: PDF, FLIP, – Kaj fašizem je in zakaj to
skrivajo. Zakaj je prišlo do druge svetovne vojne in nato vseh nadaljnjih, tudi
v Jugoslaviji in Ukrajini
Ko
so v Gabrovici zorele češnje:
PDF, FLIP, – Zgodba o herojski Gabrovici iz
katere izvira moja rodbina
Fojba
laži: PDF, FLIP – Razkrivanje laži o fojbah s
kopijami dokumentov londonskega arhiva, občine Dolina in Trst
Abitanti
so v Istri:
PDF, FLIP, YUMPU
– Pozabljeni kraji in
ljudje Slovenske Istre
Skoraj
basni:
FLIP, – Basni in zgodbe iz človeškega in
živalskega sveta
Zgodnje
češnje:
DLIB,
FLIP – Zbirka pesmi iz srednje šole
Pesmi
kemoterapije:
PDF, FLIP, ISSUU – Ne bojte se tega naslova, realnost v
kateri živimo je še bolj šokantna.
Primorska
dežela:
PDF, FLIP – O Primorski in Primorcih
Prekomorci (stara spletna izdaja), FLIP – Odisejada primorskih Slovencev
Tržaška zver Gaetano Collotti: FLIP, ISSUU – Zgodovinska pripoved
Peruti
tržaškega aborigina:
PDF, FLIP – Pretresljiva življenjska zgodba
našega rojaka
Radio
kot Radio Koper:
PDF, FLIP, – Za vse, ki poslušajo radio
Totalitarni
kapitalizem ali diktatura kapitala: FLIP, – Kaj je kapitalizem, razumljivo tudi
za Butalce
Gentilejeva
reforma: FLIP, ISSUU – Kako so Italijani v času fašizma
izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole
Rižarna
– krematorij za uporne Primorce: FLIP, ISSUU – Pripovedi o tržaškem uničevalnem
taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem
Osvoboditev
Trsta, FLIP, ISSUU – Po pripovedih pričevalcev
Prvi
protifašistični upori leta 1921:
PDF, – Zbornik okrogle
mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti
fašistom na
svetu
Lebič: Zgodbe pozabljenega eksodusa,
PDF — pripovedi ljudi, ki
razkrivajo zamolčani eksodus Primorcev v času fašizma.
Katalog
mojih e-knjig: https://issuu.com/milos-ivancic/docs/katalog_mojih_e-knjig.docx
Nekaj
radijskih oddaj sem objavil na podkastu: https://creators.spotify.com/pod/profile/milo-ivani/,
nekaj dopolnil s fotografijami, iz njih naredil dokumentarne filme in objavil na
YouTube.
Priporočam
vam ogled naslednjih:
Abitanti so v Istri:
Ekranizirani posnetek prve javne radijske oddaje Abitanti so v Istri
Prvi upori proti fašizmu: Pripovedi o
prvih krvavih uporih naših ljudi ob volitvah leta 1921
Osvoboditev Koprskih zaporov:
Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred končnim napadom na
nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila politične zapornike
iz tamkajšnjih zaporov.
Osvoboditev Trsta:
Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih fašizma.
Rižarna, krematorij za
uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna taborišča in
čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške Rižarne.
Partizanska bolnišnica
Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskem
prebivalstvu.
Gabrovica:
Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali
krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.
Jordan Zahar – Peruti
tržaškega aborigina: Življenjska pripoved največjega slovenskega ladijskega
konstruktorja o svoji mladosti v fašizmu in gradnji ladij v tujini.
Slavko Weiss, ki je preživel ustaška
taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka imeli na vozu za živi
ščit.
Milka Čok Kjuder,
pretresljiva življenjska zgodba naše tržaške Slovenke, žene Oskarja Kjudra.
Ivan Sluga iz tigrovske
družine iz Žej, ki je doživel pravo prekomorsko odisejado.
Oskar Kjuder, tržaški
glasbenik, legendarni ustanovitelj in zborovodja TPPZ Pinko Tomažič.
Mlini pri Sočergi, Kako
je Slovenija odpisala slovenske Istrane na meji s Hrvaško.
Koledovanje v Matenji vasi
med Postojno in Pivko.
Openski tramvaj, ki je
nekoč tudi s slovensko pesmijo povezoval Tržačane s Kraševci.
O
šavrinkah, šavrinih in šavriniji
Istrani nismo Šavrini
Istrska narečja
novih kolonizatorjev
Primorska
dežela in njen pravi praznik
Pahorjevo
klanjanje na Fojbi laži in smeti
Kaj je
pravi primorski praznik
Istrani
smo ponosni na svoj upor proti fašizmu
Za
boljše razumevanje vojne v Ukrajini in poročanja naših medijev
OF
in osvoboditev, Moj govor v Trseku 29.4.2023
Kaj je že 9.
maj? Dan zmage nad nacifašizmom ali Dan Evrope?
Meni
je dovolj teh spravnih blodenj
Parenzana.
Kako lepo, zveneče ime, a ne? pravi simbol Istre!
13.
julij – nesrečni in žalostni dan za Slovence
Tržaški
zapor Coroneo je ljubljanski
Upokojenci
smo si svoje pokojnine sami zaslužili
Sem
upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper. Bil sem
tudi sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva
DNS na RC RTV …
Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu
iz Ospa, živim v Kopru, diplomiral sem na FSPN.
Kot
študent novinarstva sem se preživljal s honorarnim novinarskim delom na Delu,
Anteni, Stopu in raznih uredništvih RTV. Ob ustanavljanju Radia Študent
sem leta 1969 postal tudi prvi reporter nato pa prvi akreditiran novinar
RŠ v Skupščini SR Slovenije.
Po
končanem študiju sem se leta 1973 zaposlil na Radiu Koper - Capodistria, kjer
sem delal do upokojitve leta 2010. Leta 1978 sem postal urednik samostojnega
programa v slovenščini v nastajanju, kot sem ga zasnoval v svojem diplomskem
delu. Ko smo naslednje leto z nakupom novih oddajnikov to tudi uresničili, sem
postal odgovorni urednik novega slovenskega programa na ločenih frekvencah in
oddajnikih, ki še danes oddaja pod imenom Radio Koper. Program sem zasnoval kot
neposreden in v živo voden, z neposrednimi telefonskimi oglašanji ljudi brez
kakršne koli cenzure. Vsebinsko smo ves program usmerili v ves obmejni prostor
na obeh straneh meje, kot povezovalec enotnega
primorskega prostora Slovencev na
obeh straneh meje brez starih ideoloških barier, tako da smo v programu
objavljali tudi oddaje z zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi
tamkajšnjimi duhovniki, nato pa tudi z naše strani. Da bi to povezovanje
primorskega prostora in Primorcev vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo
postavili tudi studio v Novi Gorici. Prekinil sem tudi dolgoletni spor z Radiom
Trst in z njim razvil zelo bogato sodelovanje. Kot stalni član širšega kolegija
več generalnih direktorjev RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje
odprtega in neposrednega radia prenašal tudi v osrednje programe slovenskega
nacionalnega Radia Ljubljana in drugih radijskih postaj, celo Beograda in
Sarajeva. Za prispevek k razvoju RTV sem prijel
posebno priznanje.
Ko
sem pred osamosvojitvijo izpeljal vso demokratizacijo programa in nato tudi
vodil program med slovensko osamosvojitveno vojno, kar dokazuje tudi tole pismo ministra. Bil sem
prvi odgovorni urednik, ki je že dan pred uradnim začetkom slovenske
osamosvojitvene vojne na lastno odgovornost vpeljal posebno vojno shemo
programa (16. 6. 1991 ob 13.00). Leta 1992 pa sem dokončno podaljšal slovenski
program v celodnevni program, ter ga tako naredil enakopravnega programu v
italijanščini. Več o
tem dogajanju med slovensko vojno v mojem blogu.
Lokalni
janševi bojevniki so mi leta 1992, ob izteku tretje mandatne dobe odgovornega
urednika grozili na več načinov, eden od njih pogosto s pretepom, in to kar
javno pred vhodom na radio in televizijo ter pod okni Primorskih novic, neki
predsednik lokalne organizacije Krščanskih demokratov pa je celo pred novinarji
zahteval, da se spravi z radia, če ne drugače, tako, da se me, strelja. A
nobeden si o tem ni upal poročati. Na koprski promenadni ulici sem nekega dne
srečal tudi tistega mojega starega »prijatelja«, ki je po osamosvojitvi postal
janšist, ki mi je večkrat grozil s pretepom. Sam se mi je približal in povedal,
da ima zaradi raka še dva meseca življenja, pa da se mi opravičuje za tiste
hude reči, a da to ni zraslo na njegovem zelniku, ampak mojega nekdanjega
urednika, tistega, ki je nekoč nosil moje tekste na Udbo in komite. Po njegovih
besedah je prav ta pripravil seznam koprskih novinarjev, ki jih je treba
onemogočiti, in da je bil ta seznam potrjen na sestanku njihove stranke na
Dolenjskem, takrat ko sem ga videl po televiziji, da je bil prisoten tudi on.
Televizija seveda o teh seznamih ni poročala, saj ekipa ni do konca na
sestankih, pride, posname in gre.
Kmalu za temi grožnjami, v času
predsednika sveta RTV Rudija Šelige, generalnega direktorja dr. Janeza
Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina, sem bil po tretji mandatni dobi
odgovornega urednika in vsem, kar sem za ta radio naredil, premeščen na delovno
mesto novinar z opisom delovnih nalog računalniškega
operaterja. Očitno so za to perverzno potezo izkoristili moj predlog in
namen, da postavim prvo interaktivno spletno mesto z novinarsko agencijo. A tega
novi uredniki še razumeli niso, kaj to je. Njihov cilj je bil postaviti me na
najnižje in nenovinarsko delovno mesto, me poniževati in šikanirati, da odidem
z radia, kljub temu sem v presenečenje vsem pripravil prvi
internetni portal koprskega radia pripravljal redno tedensko oddajo o
računalništvu Radionet in napisal ter izdal prvo
priročno knjižico Prvi korani za uvajanje v DOS in Windows. Pisal sem tudi
komentarje, a mi jih večinoma niso hoteli objaviti, češ da so predolgi.
Leta
1996 sem ponovno kandidiral za odgovornega urednika in od uredništva prejel 22
elektorskih glasov, moja protikandidatka le 2, a je novi direktor Radia
Slovenija Andrej Rot ves postopek razveljavil in po sistemu argentinske
demokracije izpeljal nov razpis. Čeprav se nas je na razpis javilo več
kandidatov, je osebno na glasovanje dal le svojega kandidata, pa čeprav na
sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati osebno javno izjavljanje od
vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je njegov kandidat dobil le 12
glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih članov uredništva več kot polovica
prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in ugleda našega koprskega
radia pa sem bil kmalu ponovno postavljen na mesto urednika programa. Ob
uredniškemu delu sem pripravljal nosilne radijske oddaje Reportaže, Primorski
kraji in ljudje, Slovenci ob meji, javne radijske oddaje in druge. Nekatere so
objavljene v mojem podkastu: https://creators.spotify.com/pod/profile/milo-ivani/
ali ekranizirane na Youtube.
Po
zamenjavi vodstva so me leta 1998 v času novih šefov RTVS Antona Guzeja, Vinka
Vasleta in Jožeta Možine, v Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomir
Mikelić in nova odgovorna urednica Maja Kirar, ki je prišla iz Maribora,
degradirali za 9 razredov, na najnižje možno delovno mesto z opisom novinar –
urednik. Teh 9 mojih plačnih razredov in še 6 od dveh drugih starejših
novinarjev so razdelili nekaterim mladim novinarjem, ki so se najbolj
izpostavili v korist nove urednice in stare vplivnice.
Pri
tem seveda nisem spregledal obnašanja mladih novinarjev, ki so na to krajo
naših plač pristali. Seveda, saj so te plačne razrede, ki so nam pokradli,
razdelili njim. Zato so imeli tisti mlajši od 30 let za tri razrede višje
plače, kot pa mi, ki smo imeli nad 60. Ti so to seveda z veseljem sprejeli in
kljub temu, da so se zavedali, da so dobili pokradene plačne razrede, tega niso
hoteli priznati. Molčali so in se muzali ter hvaležno »lizali riti« novim
šefom. Zato so tudi oni sokrivci, z mojega moralnega pogleda še hujši kot tisti
janšisti, ki so to izpeljali. Zato v mojih pesmih zbirke Črne češnje pravim, da
je to le lopovstvo ali kolaboracionizem (nekaj podobnega tistemu fašističnemu s
strani bele garde in domobranstva v času druge svetovne vojne oz. okupacije,
zato tem mladim novinarjem zamerim (Črne češnje, Pesmi kemoterapije).
Nižje
me niso mogli postaviti, saj sem še naprej delal najzahtevnejše čezmejne
oddaje, iz katerih izvirajo tudi moje knjige. Temu je sledilo še šikaniranje s
strani mladih šefov, zato sem se s tega nižjega delovnega mesta, nižjega kot
sem bil pred skoraj štirimi desetletji sprejet na radio, tudi čim prej
upokojil. Sicer so takrat vse starejše novinarje kaznovali z razvrednotenjem
naših delovnih mest, naše plačne razrede pa razdelili najmlajšim.
To
se seveda ni poznalo samo na naših plačah, ampak tudi ali še bolj v programu.
Kvaliteta programa je padla, s tem poslušanost in prihodki od oglaševanja.
Danes je nekoč slavni Radio Koper le en od slabših lokalnih radijskih
programov. (Več v e-knjigah Manipulacije za Butalce,
Zastraševanje novinarjev in Radio kot Radio Koper).
Čeprav
sem večji del službovanja urednikoval, sem pripravil okrog tisoč daljših
radijskih oddaj (intervjujev, reportaž, dokumentarnih in javnih radijskih oddaj)
trajnejše vrednosti o primorskih krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na
Hrvaškem, običajih in navadah, zgodovinskih dogodkih,
NOB, slovenski vojni, izbrisanih,
domoljubih, borcih, primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in
pomembnih ljudeh našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi
moralo biti shranjenih še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh. Plaketa občine Koper za prispevek k razvoju
podeželja. Priznanje združenja TIGR, zlata plaketa ZZB Slovenije.
In
kako mi je to RTV vrnil na stara leta? Preberite si ta intervju, ki je bil
objavljen »internem« glasilu RTV. Ob tem pa pomislite, če so si že toliko upali
objaviti, kaj šele v resnici so mi počeli? Intervju J.
Skok, Naša leta, Kričač
Ali
pa preberite to moje pismo vodstvu RTVS: Pismo brez odgovora
So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši
Radio
Trst A, Loredana Gec: Istrska srečanja – Miloš
Ivančič
Po
upokojitvi, v času rušenja naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere
so se borili moji predniki, v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se
v spoznanju, da je še največ vrednot domoljubja, humanosti in resnice,
vključil v delo Združenja borcev za vrednote BOB in veteranov Koper.
Fotografije
s predstavitev knjig
Zgodbe
za sprostitev: Fige, Temperanje,
Franceze, Mleko, Kup
gnoja, Njoki, Riži na pajke in druge
Zakaj
so me blokirali na Facebooku?
Avtorska
izjava
Copyright
© Miloš Ivančič
Avtor oz. lastnik
spletne strani (portala) si pridržuje vse avtorske pravice objavljenega. .
Prepovedno je kopiranja
ali kakršno koli drugo prevzemanje ali prilaščanje vsebine brez avtorjevega
soglasja.
Prepovedano je kakršno
koli shranjevanje ali posredovanje podatkov s te strani, ki je lahko
uporabljeno v škodo avtorju oz. administratorju.
Kar je objavljeno na
tem spletnem mestu ne more biti uporabljen v škodo avtorja oz. administratorja.
Avtor
oz. lastnik spletne strani ne prevzema nobene odgovornosti za to kar je vidno
oz. objavljeno na tej strani, saj so možne razne oblike ponarejanja
izvirne objave.