Okno Miloša Ivančiča

To je moje okno, moj pogled na svet, iz modrikaste svetlobe sončnega neba v neskončno sivino in temo vesolja. Seveda tudi moj pogled omejujejo čas, prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna v možganih je treba odpreti in prižgati luč upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje internetne steze.

Moja e-knjižnica na ISSUU.COM: http://issuu.com/milos-ivancic. 1

Moji filmi 1 - ekranizirane radijske oddaje

O MENI. 1

O Ospu, vasi mojega otroštva, jami in njenih skritih vodah

Oglej si še:

Moj blog, komentarji pomembnejših aktualnih tem

Moj Facebook, sprotni komentarji dogajanja

Moj rezervni Facebook, ko sem blokiran

Spletno mesto našega združenj protifašistov borcev in veteranov www.zb-koper.si, ki ga urejam

MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG

Ko so v Gabrovici zorele češnje naročilo po pošti

Druga, dopolnjena izdaja knjige FOJBA LAŽI, naročilo po pošti

Prva izdaja FOJBA LAŽI. Razprodana (platnica)

Primorska dežela, dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, platnica

Fašizem za Butalce. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Spletna knjigarna Buča

Roža osapska, V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Založba Sophia

Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia

Primorska dežela, prva izdaja ni več v prodaji: (platnica)

ČRNE ČEŠNJE, pesniška zbirka, v knjigarni Libris, Spletna knjigarna Buča

Abitanti so v Istri, dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna Buča

Peruti tržaškega aborigina, naročilo po pošti, Spletna knjigarna Buča

Radio kot Radio Koper, Spletna knjigarna Buča

Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)

Domovina, ni več v prodaji (platnica)

Poročilo s predstavitve knjige FOJBA LAŽI na TV dnevniku slovenskega regionalnega centra RAI Trst

Poročilo s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA na regionalnem dnevniki RAI Trst

Poročilo RAI Trst s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA županom primorskih občin z obeh strani meje

YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA DEŽELA in FAŠIZEM ZA BUTALCE v Ankaranu

Fotografije s predstavitev knjig

Zgodbe za sprostitev: Fige, Temperanje, Franceze, Kup gnoja, Njoki, Riži na pajke in druge

Na vrh

Moja e-knjižnica v PDF ali na FLIPU, YUMPU in ISSUU

(izberi format, ki ti ustreza za branje, vse brezplačno)

Manipulacije za Butalce: PDF, YUMPU, ISSUU– Kako in zakaj nas zavajajo množični mediji, še nedokončana knjiga, ki jo morate prebrati, če hočete razumeti sedanjo medijsko ali ukrajinsko vojno

Fašizem za Butalce: PDF, FLIP, YUMPU, ISSUU – Kaj fašizem je in zakaj to skrivajo. Zakaj je prišlo do druge svetovne vojne in nato vseh nadaljnjih, tudi v Jugoslaviji in Ukrajini

Ko so v Gabrovici zorele češnje: PDF, YUMPU, ISSUU – Zgodba o herojski Gabrovici iz katere izvira moja rodbina

Fojba laži: PDF, YUMPU, ISSUU – Razkrivanje laži o fojbah s kopijami dokumentov londonskega arhiva, občine Dolina in Trst

Abitanti so v Istri: PDF, FLIP, YUMPU, ISSUU – Pozabljeni kraji in ljudje Slovenske Istre

Skoraj basni: PDF, FLIP, ISSUU – Basni in zgodbe iz človeškega in živalskega sveta

Zgodnje češnje: PDF, YUMPU, ISSUU – Zbirka pesmi iz srednje šole

Pesmi kemoterapije: PDF, YUMPU, ISSUU – Ne bojte se tega naslova, realnost v kateri živimo je še bolj šokantna.

Primorska dežela: PDF, YUMPU, ISSUU – O Primorski in Primorcih

Prekomorci: PDF, YUMPU, ISSUU – Odisejada primorskih Slovencev

Tržaška zver Gaetano Collotti: PDF, YUMPU, ISSUU – Zgodovinska pripoved

Peruti tržaškega aborigina: PDF, YUMPU, ISSUU – Pretresljiva življenjska zgodba našega rojaka

Radio kot Radio Koper: PDF, YUMPU, ISSUU – Za vse, ki poslušajo radio

Diktatura kapitala: PDF, YUMPU, ISSUU – Kaj je kapitalizem, razumljivo tudi za Butalce

Gentilejeva reforma: PDF, YUMPU, ISSUU – Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole

Rižarna – krematorij za uporne Primorce: PDF, YUMPU, ISSUU – Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem

Osvoboditev Trsta PDF, YUMPU, ISSUU – Po pripovedih pričevalcev

Prvi protifašistični upori leta 1921: PDF, YUMPU, ISSUU – Zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu

Moji filmi

Nekaj svojih radijskih oddaj sem dopolnil s fotografijami, iz njih naredil dokumentarne filme in objavil na YouTube.

Priporočam vam ogled naslednjih:

Abitanti so v Istri: Ekranizirani posnetek prve javne radijske oddaje Abitanti so v Istri

Prvi upori proti fašizmu: Pripovedi o prvih krvavih uporih naših ljudi ob volitvah leta 1921

Osvoboditev Koprskih zaporov: Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred končnim napadom na nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila politične zapornike iz tamkajšnjih zaporov.

Osvoboditev Trsta: Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih fašizma.

Rižarna, krematorij za uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna taborišča in čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške Rižarne.

Partizanska bolnišnica Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskem prebivalstvu.

Gabrovica: Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.

Slavko Weiss, ki je preživel ustaška taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka imeli na vozu za živi ščit.

Milka Čok Kjuder, pretresljiva življenjska zgodba naše tržaške Slovenke, žene Oskarja Kjudra.

Oskar Kjuder, tržaški glasbenik, legendarni ustanovitelj in zborovodja TPPZ Pinko Tomažič

Na vrh

O MENI

Sem upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper. Bil sem tudi sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …

Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu iz Ospa, živim v Kopru, diplomiral sem na FSPN.

Kot študent sem se preživljal s honorarnim novinarskim delom na Delu, Anteni, Stopu in raznih uredništvih RTV. Ob ustanavljanju Radia Študent sem leta 1969 postal tudi prvi reporter nato pa prvi akreditiran novinar v Skupščini SR Slovenije.

Po končanem študiju sem se leta 1973 zaposlil na Radiu Koper - Capodistria, kjer sem delal do upokojitve leta 2010. Leta 1978 sem postal urednik samostojnega programa v slovenščini v nastajanju, kot sem ga zasnoval v svojem diplomskem delu. Ko smo naslednje leto z nakupom novih oddajnikov to tudi uresničili, sem postal odgovorni urednik novega slovenskega programa na ločenih frekvencah in oddajnikih, ki še danes oddaja pod imenom Radio Koper. Program sem zasnoval kot neposreden in v živo voden, z neposrednimi telefonskimi oglašanji ljudi brez kakršne koli cenzure. Vsebinsko smo ves program usmerili v ves obmejni prostor na obeh straneh meje, kot povezovalec enotnega primorskega prostora Slovencev na obeh straneh meje brez starih ideoloških barier, tako da smo v programu objavljali tudi oddaje z zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi tamkajšnjimi duhovniki, nato pa tudi z naše strani. Da bi to povezovanje primorskega prostora in Primorcev vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo postavili tudi studio v Novi Gorici. Prekinil sem tudi dolgoletni spor z Radiom Trst in z njim razvil zelo bogato sodelovanje. Kot stalni član širšega kolegija več generalnih direktorjev RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje odprtega in neposrednega radia prenašal tudi v osrednje programe slovenskega nacionalnega Radia Ljubljana in drugih radijskih postaj, celo Beograda in Sarajeva. Za prispevek k razvoju RTV sem prijel posebno priznanje.

Ko sem pred osamosvojitvijo izpeljal vso demokratizacijo programa in nato tudi vodil program med slovensko osamosvojitveno vojno, kar dokazuje tudi tole pismo ministra. Bil sem prvi odgovorni urednik, ki je že dan pred uradnim začetkom slovenske osamosvojitvene vojne na lastno odgovornost vpeljal posebno vojno shemo programa (16. 6. 1991 ob 13.00). Leta 1992 pa sem dokončno podaljšal slovenski program v celodnevni program, ter ga tako naredil enakopravnega programu v italijanščini.

Lokalni janševi bojevniki so mi leta 1992, ob izteku tretje mandatne dobe odgovornega urednika grozili na več načinov, eden od njih pogosto s pretepom, in to kar javno pred vhodom na radio in televizijo ter pod okni Primorskih novic, neki predsednik lokalne organizacije Krščanskih demokratov pa je celo pred novinarji zahteval, da se spravi z radia, če ne drugače, tako, da se me, strelja. A nobeden si o tem ni upal poročati. Na koprski promenadni ulici sem nekega dne srečal tudi tistega mojega starega »prijatelja«, ki je po osamosvojitvi postal janšist, ki mi je večkrat grozil s pretepom. Sam se mi je približal in povedal, da ima zaradi raka še dva meseca življenja, pa da se mi opravičuje za tiste hude reči, a da to ni zraslo na njegovem zelniku, ampak mojega nekdanjega urednika, tistega, ki je nekoč nosil moje tekste na Udbo in komite. Po njegovih besedah je prav ta pripravil seznam koprskih novinarjev, ki jih je treba onemogočiti, in da je bil ta seznam potrjen na sestanku njihove stranke na Dolenjskem, takrat ko sem ga videl po televiziji, da je bil prisoten tudi on. Televizija seveda o teh seznamih ni poročala, saj ekipa ni do konca na sestankih, pride, posname in gre.

Kmalu za temi grožnjami, v času generalnega direktorja dr. Janeza Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina, sem bil po tretji mandatni dobi odgovornega urednika in vsem, kar sem za ta radio naredil, premeščen na delovno mesto novinar z opisom delovnih nalog računalniškega operaterja. Očitno so za to perverzno potezo izkoristili moj predlog in namen, da postavim prvo interaktivno spletno mesto z novinarsko agencijo. A tega novi uredniki še razumeli niso, kaj to je. Njihov cilj je bil postaviti me na najnižje in nenovinarsko delovno mesto, me poniževati in šikanirati, da odidem z radia, kljub temu sem v presenečenje vsem pripravil prvi internetni portal koprskega radia.

Leta 1996 sem ponovno kandidiral za odgovornega urednika in od uredništva prejel 22 elektorskih glasov, moja protikandidatka le 2, a je novi direktor Radia Slovenija Andrej Rot ves postopek razveljavil in po sistemu argentinske demokracije izpeljal nov razpis. Čeprav se nas je na razpis javilo več kandidatov, je osebno na glasovanje dal le svojega kandidata, pa čeprav na sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati osebno javno izjavljanje od vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je njegov kandidat dobil le 12 glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih članov uredništva več kot polovica prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in ugleda našega koprskega radia pa sem bil kmalu ponovno postavljen na mesto urednika programa. Po zamenjavi vodstva so me leta 1998 v času novih šefov RTVS Vinka Vasleta, Jožeta Možine in Antona Guzeja, v Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomir Mikelić in nova odgovorna urednica Maja Kirar, ki je prišla iz Maribora, degradirali za 9 razredov, na najnižje možno delovno mesto z opisom novinar – urednik.

Pa da ne bi pri tem spregledali obnašanja mladih novinarjev, ki so na to krajo naših plač pristali. Seveda, saj so te plačne razrede, ki so nam pokradli, razdelili njim. Zato so imeli tisti mlajši od 30 let za tri razrede višje plače, kot pa mi, ki smo imeli nad 60. Ti so to seveda z veseljem sprejeli in kljub temu, da so se zavedali, da so dobili pokradene plačne razrede, tega niso hoteli priznati. Molčali so in se muzali ter hvaležno »lizali riti« novim šefom. Zato so tudi oni sokrivci, še hujši kot tisti janšisti, ki so to izpeljali. Zato v mojih pesmih zbirke Črne češnje pravim, da je to le lopovstvo ali kolaboracionizem (nekaj podobnega tistemu fašističnemu s strani bele garde in domobranstva v času druge svetovne vojne oz. okupacije, zato tem mladim novinarjem zamerim (Črne češnje, Pesmi kemoterapije).

Nižje me niso mogli postaviti, saj sem še naprej delal najzahtevnejše čezmejne oddaje, iz katerih izvirajo tudi moje knjige. Temu je sledilo še šikaniranje s strani mladih šefov, zato sem se s tega nižjega delovnega mesta, nižjega kot sem bil pred skoraj štirimi desetletji sprejet na radio, tudi čim prej upokojil. Sicer so takrat vse starejše novinarje kaznovali z razvrednotenjem naših delovnih mest, naše plačne razrede pa razdelili najmlajšim.

To se seveda ni poznalo samo na naših plačah, ampak tudi ali še bolj v programu. Kvaliteta programa je padla, s tem poslušanost in prihodki od oglaševanja. Danes je nekoč slavni Radio Koper le en od slabših lokalnih radijskih programov. (Več v e-knjigah Manipulacije za Butalce, Zastraševanje novinarjev in Radio kot Radio Koper).

Čeprav sem večji del službovanja urednikoval, sem pripravil okrog tisoč daljših radijskih oddaj (intervjujev, reportaž, dokumentarnih in javnih radijskih oddaj) trajnejše vrednosti o primorskih krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, običajih in navadah, zgodovinskih dogodkih, NOB, slovenski vojni, izbrisanih, domoljubih, borcih, primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in pomembnih ljudeh našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi moralo biti shranjenih še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh. Plaketa občine Koper za prispevek k razvoju podeželja. Priznanje združenja TIGR, zlata plaketa ZZB Slovenije.

In kako mi je to RTV vrnil na stara leta? Preberite si ta intervju, ki je bil objavljen »internem« glasilu RTV. Ob tem pa pomislite, če so si že toliko upali objaviti, kaj šele v resnici so mi počeli? Intervju J. Skok, Naša leta, Kričač

Ali pa preberite to moje pismo vodstvu RTVS: Pismo brez odgovora

So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši

Radio Trst A, Loredana Gec: Istrska srečanja – Miloš Ivančič

Po upokojitvi, v času rušenja naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere so se borili moji predniki, v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se v spoznanju, da je še največ vrednot domoljubja, humanosti in resnice, vključil v delo Združenja borcev za vrednote BOB in veteranov Koper.

Zakaj so me blokirali na Facebooku?

Piši na naslov: okno@t-2.si

Na vrh