|
(Najdbe prof. Ivana Frasa v graškem
arhivu)
V Glasilu štev. 1–2/2002 sem objavil
članek
 PETSTO LET KOROŠAKOVIH, v katerem sem podal
zgodovinski in rodoslovni oris te prleške rodovine, o kateri je Vinko
Korošak napisal in leta 2003 izdal tudi romaneskno zgodovinsko povest
Kmečka dinastija. Začetek povesti je temeljil na zgodovinskem
podatku iz leta 1470 o obstoju zaselka Korošak v Halozah, ostale podatke
pa je pisatelj črpal iz mojega rodovnika Korošakovih.
Na podlagi cerkvenih matrikul sem
ugotovil, da je bila očetu Gregorju in materi Luciji 15. januarja 1688 v
Kraljevcih rojena Helena Korošak. Tudi ostale poizvedbe so dokazovale,
da vse veje Korošakove rodovine izvirajo iz Kraljevcev. Na podlagi
interpolacije podatkov o prednikih sem lahko sklepal, da njihov začetek
sega v Kraljevce vse do leta 1570.
Neverjetno sem bil vesel, ko je Ivan
Fras, zgodovinar in arhivar Pokrajinskega muzeja v Mariboru, sedaj
direktor Pokrajinskega muzeja v Ptuju, po materi tudi Korošakov, kmalu
zatem v arhivih negovske graščine v Mariboru odkril, da je leta 1564
živel v Kraljevcih – Blaž Korošak! Seveda sem takoj pohitel v Maribor,
pa sva v dveh desetinskih registrih (»prosene« in »žitne« desetine)
odkrila zelo zanimive podatke o Korošakovih v Kraljevcih, tlačanih
negovskih graščakov.
Še večje pa je bilo veselje, ko je prof.
Ivan Fras novembra 2003 v graškem deželnem arhivu odkril, da je
plemenitaška družina Enzerdorfer leta 1527 v Grabonošu pobrala
»glavarino« (davek za boj proti Turkom) tudi od poročenega tlačana Kolma
KORASCHACKHA, rojenega okrog 1500! Poleg tega sta v »imenjski cenitvi«
omenjene družine leta 1542 v Grabonošu zapisana še dva Korošaka, vendar
kot Kolman GORSACK in Martin GORSACK, verjetno Kolmanov mlajši brat,
rojen okrog 1510.
Ker smo že prej ugotovili, da je bil
Blaž KOROŠAK rojen okrog 1515, lahko logično sklepamo, da je šlo za
najmlajšega Korošakovega iz Grabonoša! Če gre za tri Korošakove brate,
potem je bil njihov oče verjetno rojen v Grabonošu 1470, umrl pa je pred
letom 1527!
Da so Korošakovi zares prišli v
Kraljevce iz Grabonoša potrjuje tudi podatek, da leta 1559 v Kraljevcih
ni bil registriran noben Korošak, torej so prišli v Kraljevce po letu
1564. Pozneje so Korošakovi uživali velik ugled, o čemer priča tudi
dejstvo, da sta bila dva od njih celo izbrana za župana, in to: Mate
Korošak v Zgornjih Kraljevcih (1615–1696) in Matija Korošak v Spodnjih
Kraljevcih (1667–1688).
Če je bilo doslej leto 1688 kot rojstno
leto Helene COROSCHAG iz vasi König prvi uradni podatek iz krstne
knjige župnije Sv. Jurija ob Ščavnici, potem imamo sedaj nov podatek iz
registra prosene desetine negovske gospoščine: leta 1564 je moral
Wallasch KOROSCHÄCKH iz Kunigstrodorfa oddati škaf prosa, kuro in
snop lana, torej, zvedeli smo, da so Korošakovi že 124 let prej prišli v
Kraljevce, njihovi predniki – oče Kolmana KOROSCHACKH-a (GORSACK-a)
pa verjetno že leta 1470 iz Grabonoša!
Iz zapiskov desetin v mariborskem in
graškem arhivu sem takole rekonstruiral izvor rodovine Korošakovih:
-
KOROSCHACKH (GORSACK)
(1470–1527), najstarejši prednik, rojen in živel v Grabonošu,
imel vsaj tri sinove;
-
Kolman Koroschakch (Gorsack)
(1500–1570), rojen in živel v Grabonošu;
-
Martin Koroschakch (Gorsack)
(1510–1580), rojen in živel v Grabonošu;
-
Wallasch Koroschäckh
(1515–1594), verjetno rojen v Grabonošu in živel v Kraljevcih;
-
Wallash Koroshägg (1545–1602),
Blažev sin, rojen in živel v Kraljevcih;
-
Andre Khoroschäg (1575–1648),
sin Blaža ml., Kraljevci;
-
Mathee Khoroschagg (1580–1650),
drugi sin Blaža ml., Kraljevci;
-
Maria Koroschag (1590–1670),
verjetno hčerka Blaža ml., poročena s Seidela Colomanom iz
Bolehnečic (rekonstrukcija po krstni knjigi);
-
Gregor Koroshitz (1610–1690),
sin Matije (njegov sin Gregorig COROSCHAK je imel hčerko Heleno, pa
se je z njo začenjal dosedanji rodovnik) – prvi stik
graščinskih in cerkvenih podatkov;
-
Matthe Khoroschegg (1615–1696),
Andrejev sin, pozneje je Matthe zelo verjetno imel sinova Petrusa v
Čagoni in Andreasa v Grabonoškem Vrhu, pa tako oba predstavljata
drugi stik podatkov negovske gospoščine s krstno knjigo 1715 in
poročno knjigo 1760 župnij Sv. Jurij ob Ščavnici in Sv. Anton v
Slovenskih goricah.
Zaradi zanimivosti (priimkov)
predstavljam seznam vseh enajstih (11) prebivalcev Kraljevcev iz leta
1564:
-
Antoni Walldfotitsch
-
Wallasch Verweser
-
Juriy Despifefan
-
Andre Schiritsch
-
Michell Strimpfl
-
Wallasch Koroschäckh
-
Juriy Priman
-
Jannsche Soba
-
Bennedicth Strumpf
-
Lienhardt Feckbona
-
Vurban Waldtpodt
Iz natančnega registra prosene desetine
negovske gospoščine zvemo tudi zelo zanimivo podrobnost, da so bili od
leta 1635 Kraljevci razdeljeni na dva dela – Spodnje (11 tlačanov) in
Zgornje Kraljevce (9 tlačanov), v vsaki vasi pa najdemo tudi po eno
Korošakovo družino. Že prej je bila »najdena« Maria Koroschag, ki se je
v tistem času poročila k Žajdeli v Bolehnečice. Izpisal sem nekaj
njihovih sosedov, in sicer:
Ko je bil Matija Korošak župan v
Spodnjih Kraljevcih (1667–1688), so bili njegovi sosedje naslednji
tlačani: Kegl, Holz, Domainko, Lach, Ilesciutz, Petritsch, Budia, Kos,
Schtrumpf, Tutek, Sodetz, Waupotitsch, Trunk, Petek in Suchatsch. Te
priimke navajam zaradi primerjave s priimki znanih krstnih botrov
Korošakovih (Pukl, Cernel, Soianeiz). Mimogrede omenjam, da sem v
sosednjih vaseh našel tudi nekaj Woroschakov, ki sicer izvirajo iz
hrvaškega Zagorja.
Navedena najdba zavezuje mlajše
raziskovalce, da poskušajo odkriti še možne starejše podatke iz graških
in dunajskih arhivov, predvsem vojaških, samostanskih ali drugih
gospoščin, obenem pa da poskušajo odgovoriti na poglavitno vprašanje, od
kod so leta 1470 Korošakovi prišli v Grabonoš! |
