VOJAŠTVO
   MILITARY

ZANIMIVOSTI - Z21

DAVORIN TRSTENJAK, PIONIR VENETOLOGIJE

Objavljeno v Vojnozgodovinskem zborniku štev. 19/2005
DAVORIN TRSTENJAK, PIONIR VENETOLOGIJE
odgovor Dimitriju Kebetu

àDavorin Žunkovič
slovenski častnik, zgodovinar in venetolog

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

O Davorinu Žunkoviču, častniku avstro-ogrske, slovenske in vojske Kraljevine SHS – Kraljevine Jugoslavije, sem pisal dvakrat v VZZ in še na svoji àspletni strani. Kaj sem tako pregrešnega napisal o častniku in venetologu Žunkoviču, da se je oglasil spoštovani gospod Dimitrij Kebe iz Ljubljane, sicer ljubiteljski arheolog in zasebni raziskovalec?

Prvič sem za podpolkovnika Žunkoviča zvedel iz Maistrovega zbornika Boj za Maribor, ki je izšel 1988, pozneje, 1991, pa tudi iz Švajncerjeve Vojaške in vojne zgodovine Slovencev. Leta 1998 sem v založbi JUTRO kupil knjigo Leopolda Verbovška z naslovom V senci zgodovine, zatem pa sem v mariborski Študijski knjižnici dobil na vpogled enega od redkih izvodov Žunkovičeve knjige z naslovom Slovenska vojna zgodovine od Kristusovega rojstva do leta 1443.

Leta 2001 sem v VZZ/7 objavil napis z naslovom Davorin Žunkovič, slovenski častnik, zgodovinar in venetolog, v katerem sem predvsem predstavil malo znano Žunkovičevo razpravo o začetkih slovenske vojne zgodovine in o slovenskih kraljih (57). Ob zaključku sem tudi zapisal, da je bil »podpolkovnik Žunkovič dejansko pionir venetske teorije …« in dodal, da je na Žunkoviča ponovno opozoril Leopold Verbovšek s knjigo V senci zgodovine, »v kateri je Žunkovič temeljito predstavljen kot začetnik slovenske venetologije«.

Članek je imel izjemen odmev, predvsem med pristaši venetologije, saj so me začeli vabiti na svoje sestanke in celo kongrese. Vendar pa sem vabila prijazno zavrnil, saj sem le malo vedel o venetologiji. Najbolj me je za stvar navdušil daljnji sorodnik in sošolec Vinko Korošak, ko mi je 1999 poklonil svoj venetski oziroma zgodovinski roman z naslovom Veliko sonce nad Evropo (Na poti od Etrurije do Baltika), ki opisuje že znano jantarsko pot.

Drugič sem na Žunkoviča opozoril 2004 v VZZ/16 v zapisi z naslovom Slovenski častniki – književniki, umetniki in znanstveniki. Podpolkovnika Žunkoviča sem uvrstil med književnike, vendar sem mu dodal še tri oznake: podpolkovnik, pisatelj in venetolog. Isti članek sem v celoti predstavil tudi na svoji spletni strani.

Spoštovanemu gospodu Dimitriju Kebetu bi želel sporočiti, da nisem venetolog in da sem oznako za podpolkovnika Žunkoviča dejansko prevzel od verificiranega venetologa gospoda Leopolda Verbovška. Zato me samo zanima kdaj in kje je zapisal kakšen komentar o Verbovškovi knjigi, ki je izšla 1998? Zanima me tudi ali osebno meni, da je bil podpolkovnik Davorin Žunkovič tudi dejansko venetolog (na spletni strani ga ne navaja!.

In glavno sporočilo: če bodo slovenski venetologi združeno potrdili tezo gospoda Kebeta, da je dejansko Davorin Trstenjak pionir slovenske venetologije, bom izredno vesel in zadovoljen. Namreč, pokojni Davorin Trstenjak je moj daljnji sorodnik po materini strani!

V Glasilu štev. 1–2/2002, v reviji Zgodovinskega društva Gornja Radgona, sem objavil razpravo – zgodovinski in rodoslovni oris z naslovom àPetsto let Korošakovih. Dejansko je šlo za prikaz rodovnika Korošakovih od 1570 oziroma 1447, plod večletnega arhivskega raziskovanja in terenskega dela. Ugotovil sem, da Korošakovi izvirajo iz vasi Kraljevci (od 1688 oziroma 1570) in da so verjetno prišli iz Haloz (zaselek Koroškiperk – Korošak, od 1447). Ustno izročilo je navajalo, da je rodovina prišla iz Koroške in da je šlo za polplemiški rod.

Med drugimi dogodki sem 4. 7. 1801 zabeležil tudi poroko med Marijo Korošak, iz Kraljevcev štev. 25 in Antonom Trstenjakom, Kraljevci štev. 19. V tem zakonu pa naj bi se rodil kot prvi sin Davorin …

Moj sorodnik, prijatelj in sošolec Vinko Korošak je bil nad rodovnikom svoje rodovine, ki izvira iz samega debla v Kraljevcih štev. 25 (zdaj tudi na zemljevidu) tako nadušen, da je napisal romansirano povest rodbine z naslovom Kmečka dinastija, 1500–2000, Prlekija. Knjiga je izšla 2003 in smo jo javno predstavili na prvem zboru Korošakovih avgusta 2003 na Stari gori oziroma ob cerkvi sv. Duha. Prišlo je okrog 150 Korošakovih iz vseh krajev, ki so obenem sodelovali na biserni maši patra Bruna – dr. Jožefa Korošaka.

Seveda je Vinko Korošak v svojem romanu omenil tudi »primicijo« sorodnika in sosedovega duhovnika Davorina Trstenjaka, ki je bila 1844. Tako se je tudi Davorin Trstenjak pridružil plejadi devetih Korošakovih duhovnikov (prvi je bil 1808 Korošak Anton – Mihlov iz Grabonoša). Prijatelj Vinko Korošak je v romanu poleg Davorina Trstenjaka omenil tudi druge znamenite sovaščane – dr. Antona Korošca, dr. Bratka Krefta in Edvarda Kocbeka.

Torej, spoštovani gospod Kebe, če drži vse tisto kar ste omenili o raziskovanju Davorina Trstenjaka na področju staroslovenske zgodovine, kakor tudi dejstvo, da je skupaj s Stankom Vrazom že od 1838 začel uvajati gajico in da je 1872 ustanovil tudi Društvo slovenskih pisateljev, potem se tudi osebno pridružujem Vašemu predlogu, da se mu postavi spomenik, seveda v domačem kraju – Sv. Juriju ob Ščavnici!

 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net