Franjo Malgaj
Vojni spomini 1914–1919
(Malgajevi dnevniki in zapiski s komentarji)

english summary
Podvig na Monte Zebio –
    kolektivni pogum slovenskih vojakov

NAROČILO KNJIGE

O knjigi in predstavitve knjige (urnik)
Tudi na: www.napovednik.com
Odmevi na knjigo, slike s predstavitev
Mnenja o knjigi

  publicistika
  članki
  zanimivosti
  projekti
  english summaries
  rodoslovje
  o avtorju
  povezave

 

 > trda vezava
 > 272 strani
 > črno-bele in barvne
      fotografije
 > faksimile dnevnika
 > faksimili dokumentov
 > cena knjige: 32,00€
      + poštnina

  NAROČILO

Članek v Nedeljskem dnevniku 26.04.2009 (o vsebini knjige)
Blog "Dangober" in odlomek iz knjige
Blog "Dangober" in poročilo s predavanja v Škofji Loki 22.10.2009
Intervju z Marijanom F. Kranjcem, urednikom in piscem uvodne študije na radiju Celovec
Prispevek o Malgaju na RTV Slovenija 5.12.2012

Franjo Malgaj v Wikipediji
Malgaj - pesnik
Malgaj - dijak v Pazinu
Hervardi o Malgaju
Osnovna šola Franja Malgaja
Občina Šentjur o Franju Malgaju
Forum zbiralci.com o Malgaju
O srbskih dobrovoljcih v Sloveniji in zakaj jih je Malgaj cenil
Švabić Nikole Stevan, konjiški polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije

MALGAJ - pesnik

Franjo Malgaj, dijak v Pazinu

Gospod Vojko Čeligoj, znanec iz Ilirske Bistrice, mi je sporočil, da je nedavno v Mariboru umrl dr. Valenti, ki mu je poslal podatke iz Spomen knjige gimnazije v Pazinu 1889–1968, v kateri se omenjajo Maistrovi borci, Franjo Malgaj kot dijak sedmega razreda in Valentijev stric Angelo Cerkvenik, Malgajev sošolec in avtor znamenite mladinske povesti Ovčar Runo.
 

O KNJIGI IN PREDSTAVITVE

Urnik predstavitev knjige je tudi na: www.napovednik.com! (v iskalno polje vpišite "Franjo Malgaj")

Urednik in pisec uvodne študije o častniški karieri nadporočnika Franja Malgaja – Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, založnik Pro-Andy, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor, ob sodelovanju Malgajevega nečaka Božidarja Viranta, pranečakinje Špele Rozin - Mujezinović, pranečakov Janka Štampfla, Vladimirja Viranta in drugih, pripravljajo predstavitve knjige.

Knjiga - Franjo Malgaj, vojni spomini 1914-1919 - izide ob ob 90-letnici smrti nadporočnika Franja Malgaja. Na vsaki predstavitvi bo pripravljena posebna poštno zgodovinska filatelistična razstava "Koroška 1918 – 1919". Prikazani bodo še Malgajevi dnevniki, odlikovanja in predmeti. Predstavitve bodo pripravljene ob podpori društev Franja Malgaja in generala Rudolfa Maistra ter Vojaškega muzeja SV, po naslednjem urniku:

• prva otvoritvena predstavitev 6. maja 2009 ob 18. uri v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika v Ravnah na Koroškem, Na gradu 1, s podporo Domoljubnega društva Franjo Malgaj na Ravnah, s kulturnim sporedom in posebno filatelistično zgodovinsko razstavo »Koroška 1918–1919«, s tem da bodo predhodno ob 17. uri vsi povabljeni Malgajevi sorodniki in drugi položili cvetje ob Malgajevem spomeniku na Tolstem Vrhu;
     VABILO
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• druga, 15. maja 2009 ob 17. uri v Vojaškem muzeju, v Kadetnici, v Mariboru, vhod z Engelsove ulice, s podporo VM SV in Muzeja Narodne osvoboditve Maribor, posebno razstavo Malgajevega dnevnika, odlikovanj in predmetov, z udeležbo častnih gostov – Malgajevih pranečakov Janka Štampfla in Vladimirja Viranta, na kateri bo MORS-u posredovan predlog, da SV uvede posebno odlikovanje za izredni pogum – narodnega junaka z Malgajevih likom in imenom;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• tretja, 28. maja 2009 ob 19. uri v Knjižnici Šentjur, Mestni trg 5/b, s podporo Domoljubnega društva Franjo Malgaj v Šentjurju, s kulturnim sporedom in posebno filatelistično zgodovinsko razstavo »Koroška 1918–1919«, z udeležbo častnih gostov – Malgajevega nečaka Božidarja Viranta in pranečakov Vladimirja Viranta in Janka Štampfla, javnosti pa bo posredovan predlog o ustanovitvi muzeja Franja Malgaja v Šentjurju;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• četrta, 22. junija 2009 ob 19. uri v Osrednji knjižnici Celje, Mariborska cesta 7, ob Dnevu državnosti in ob podpori Društva generala Maistra, z udeležbo častnega gosta –  edinega Malgajevega nečaka Božidarja Viranta in s poudarkom celjske regije pri oblikovanju državne skupnosti. Prireditve se bo udeležila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• peta, 24. junija 2009 ob 18. uri v Splošni knjižnici Ljutomer, Glavni trg 2, ob podpori Prleškega društva generala Rudolfa Maistra in z udeležbo Malgajevega pranečaka Janka Štampfla, ob Dnevu državnosti in s poudarkom na vlogi posameznika pri oblikovanju državne skupnosti;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• šesta, 10. septembra 2009 ob 18. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, Celovška cesta 23, z udeležbo častnih gostov – Malgajeve pranečakinje Špele Rozin – Mujezinović in pranečaka Janka Štampfla, s pozivom RTV, da se dokonča (nekoč začeti) dokumentarni film o Franju Malgaju in priporočilom MZN, da v sodelovanju z VM SV organizira okroglo mizo zgodovinarjev o delu in pomenu nadporočnika Franja Malgaja za slovensko nacionalno identiteto;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• sedma, 18. septembra 2009 ob 18. uri, v Ajdovščini, v dvorani 1. slovenske vlade, s podporo župana Ajdovščine gospoda Marjana Poljšaka, Občinskega odbora Zveze borcev NOV Ajdovščina, Društva 87. pešpolka Solkan in Društva soška fronta Nova Gorica, z udeležbo častnega gosta – Malgajevega pranečaka Janka Štampfla, in sporočilom javnosti o izidu knjige o slavnem celjskem 87. pešpolku, avtorja prof. zgod. Lužar Klemna;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• osma (ODPOVEDANA!) Sicer predvidena za 30. september 2009 ob 18. uri v Ljubljani v organizaciji Društva slovenskih Korošcev in Društva Korošcev v Ljubljani.

• osma (NADOMESTNA), 29. septembra 2009 ob 17. uri, v Mariboru, v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10, v organizaciji Kluba Koroških Slovencev iz Maribora;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• deveta, 13. oktobra 2009 ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, Zvezna ulica 10, z udeležbo častnega gosta – Malgajevega pranečaka Janka Štampfla;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• deseta, 21. oktobra 2009 ob 20.30 uri v mladinskem klubu »Rdeča Ostriga« v Škofji Loki, Partizanska cesta 1 (bivša vojašnica), kjer bodo častni gostje gospa Majda Andoljšek z Bleda, čigar oče je bil Malgajev borec, Miha Šimac, dipl. univ. zgod. in prof. teol. in Malgajev pranečak Janko Štampfl;
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• enajsta, 3. decembra 2009 ob 18. uri v Glasbeni šoli Črnomelj, Mirana Jarca 2, s kulturnim sporedom in z udeležbo častnih gostov – Malgajevega pranečaka Janka Štampfla in dipl. univ zgod. Klemna Lužarja ter Borisa Weissa, polkovnika v pokoju.
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

• dvanajsta, 12. decembra 2009 ob 18.30 uri, Unec. Predstavitev je pripravljena v organizaciji Gasilskega društva Unec in Notranjskega domoljubnega društva generala Maistra v dvorani gasilskega društva Unec, Unec 14, častni gostje pa: Jože Tišler, predsednik NDDGD, doc. prof. dr. Silvana Orel Kos in Karlo Nanut, polkovnik v pokoju.
     Kako je bilo (slike s predstavitve)

Urnik predstavitev knjige je tudi na: www.napovednik.com! (v iskalno polje vpišite "Franjo Malgaj")
Trenutno ni nobenih novih napovedi predstavitve knjige!

Na vseh promocijah bo urednik Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, predstavil vsebino knjige in orisal vlogo in pomen Franja Malgaja v boju za slovensko Koroško, prisotni Malgajevi sorodniki pa bo obnovili spomini na svojega pogumnega sorodnika, založnik pa bo po promocijski ceni ponudil ugoden nakup te dragocene knjige Malgajevih vojnih spominov. Na promocijah bodo sodelovali tudi predstavniki VM SV.

Vsi organizatorji promocij se zavezujejo, da bodo povabili svoje redne obiskovalce, ugledne goste in sredstva javnega obveščanja državnega in lokalnega pomena, da bi tako 90-obletnico smrti nadporočnika Franja Malgaja dostojno počastili s hvaležnim spominom na legendarnega koroškega narodnega junaka in soborca generala Rudolfa Maistra.

Vse promocije, tudi spremembe, bodo pravočasno podrobno najavljene na teh straneh, v dnevnem časopisju in drugih medijih.

MNENJA O KNJIGI

Dr. Anton Žabkar, kapitan, Ljubljana, po telefonu:
Knjigo sem prebral na mah. Je solidno napisana in predstavlja prav dober primer »study of case« - študije primera iz naše preteklosti. Čestitam!

Drago Vavpotič, Gasilska 7, 9232 Črenšovci, pismo uredniku:
»Knjigo o Malgaju, ki ste jo pravkar izdali, sem prebral z zanimanjem zato, ker je bil njegov borec tudi moj stric po materini strani (Pavel Hvala, rojen 23. 11. 1902 v Mežici, prostovoljec – vojak, Malgajev kurir, od 6. 1. do 6. 5. 1919, pozneje v 5. vodu 3. čete Slovenskega planinskega polka do 8. 8. 1919, umrl tragično 17. 2. 1924 na služenju vojaškega roka v Tivtu, v Upravi pomorskega arsenala).

O stricu in Malgaju je bilo v naši družini veliko govora. Mnogo tega se je izgubilo, nekaj pa je le ostalo. K temu pisanju me je vzpodbudilo pričevanje o Malgajevi smrti.

Verzija, ki je ohranjena v našem družinskem izročilu, namreč, ročne bombe sploh ne omenja. Po tem izročilu velja, da je Malgaj umrl po dobro odmerjenem strelu z avstrijske strani – avstrijskega vojaka iz enote, ki je zasledovala umikajoče se borce Malgajeve enote. Zadet naj bi bil pod jablano, od koder je z daljnogledom opazoval bližajočega se sovražnika. Glede bombe še moj pomislek: po eksploziji štilerce bi Malgaj še nekaj časa živel (opomba urednika: saj tudi je, menda še 15 minut). In bomba bi mu naj eksplodirala ob pasu – kot da bi šlo za petardo (opomba urednika: gre za ofenzivno ročno bombo, ki je Malgaju, po pričevanju zdravnika dr. Skazze, poškodovala predel trebuha in prsnega koša, da je menda živel še 15 minut, primerjava s petardo pa je povsem nestrokovna). Da o stanju trupla pred pokopom ni podatkov, bi glede na razmere še razumel. Toda ob prekopu bi zadeva morala biti jasna vsem, ki so bili (uradno) prisotni. Pa ni!

Moj stric (Pavle Hvala) je po družinskem izročilu bil v trenutku usodnega strela oddaljen od Malgaja 3 – 4 metrov. Takrat je bil sicer star 16 let in 5 mesecev in je bil Malgaju neke vrste kurir, pribočnik ali podobno. Ob Malgajevi smrti ni bil poškodovan (Opomba urednika: po pričevanju ostalih borcev, je bil Malgaj v tistem trenutku popolnoma sam, tako, da niso niti vedeli, da je padel in ga tudi niso mogli odnesti z bojišča ranjenega ali mrtvega). Menim, da se bo spomin na Malgaja in njegove borce in delo, ki so ga opravili za Slovenijo, ohranil in bo priznan, ne glede na drobne razlike v pričevanjih. Govorijo vendarle rezultati!«

Dne 4. junija 2009 je bil v Loparju pri Kopru poslanski večer,
ki ga je pripravil Marijan Križmanič z obrambno ministrico, dr. Ljubico Jelušič, na temo "Slovenci kot pomorski narod". Ministrici sta strokovno asistirala kapitan dr. Anton Žabkar in generalmajor v pokoju Marijan F. Kranjc. Slednji je ob tej priložnosti obrambni ministrici podaril knjigo Malgajevih vojnih spominov, Maistrovem sobojevniku za severno slovensko mejo, za kar se mu je še posebej zahvalila.

Vesna Malgaj, poslovna sekretarka, Celje (po e-pošti)
O pogumnem slovenskem častniku, Franju Malgaju, nisem vedela pravzaprav skoraj nič drugega kot to, da imava enak priimek. Potem pa sem prebrala njegove Vojne spomine. Knjigo so mi prinesli starši, ki so bili povabljeni na nedavno predstavitev v Celju, na kateri je urednik Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, orisal Malgajevo častniško kariero in odločilna dejanja za osvoboditev južne Koroške.

Knjiga je tako skrbno napisana, da sem z lahkoto začutila Franja Malgaja kot glavnega junaka te knjige. Zelo me je presenetilo njegovo znanje tujih jezikov, saj je govoril slovensko, hrvaško, italijansko, nemško in angleško. Preseneča tudi s svojo vsestranskostjo talentov, saj je bil poleg visokega častniškega čina – nadporočnik Franjo Malgaj, po katerem ga večina izmed nas pozna, tudi pesnik, v Gradcu in Zagrebu je študiral pravo, zanimal se je tudi za novinarstvo, pisma, ki jih je pisal, pa so bila napisana na kar nekako nenavadno poetičen način, s katerim je vedno znova dokazoval, da v njem živi duša umetnika.

V enem izmed člankov je Filip Merkač omenil, da je bilo v Malgiju, kot so ga takrat klicali njegovi vojaki, veliko entuziazma, ki ga takrat ni čisto razumel, kar popolnoma sovpada s Franjevo umetniško dušo, saj je za umetnike na sploh značilno, da je v njih nek entuziazem, ki ga ljudje v njihovi bližini pogosto ne razumejo.

Najbolj zanimivo pa je bilo branje urednikovega raziskovanja Malgajeve smrti, kjer se pojavi več različic, ki so vame prinesle že skoraj detektivsko zanimanje, saj sem, poleg možnosti, ki so opisane v knjigi, razmišljala, kaj točno se je zgodilo na dan njegove smrti, in se tako poglobila vase, kar je branju knjige dodalo mero adrenalina.

Najbolj ganljive pa so bile Malgajeve besede, ob katerih me je oblila kurja polt in so se mi orosile oči: "Gospa Sveta je moj vzor. Slovensko Koroško bom branil do zadnje kaplje krvi. Če padem za našo lepo jugoslovansko domovino, prepeljite moje truplo v moj rojstni kraj. Potolažite mojo mater, brate in sestre. Povejte jim, da sem padel za mater nas vseh, za Jugoslavijo!" S temi besedami je že napovedal svojo smrt, za seboj pa pustil pečat pravega ljudskega junaka, po katerem se ga spominjamo še danes.

Revija SVOBODNA MISEL, ŠT.26, 26.junij 2009 (Stane Inkret)
 

V Ravenskih razgledih, glasilu občine Ravne na Koroškem za mesec julij 2009, je objavljen tudi članek z naslovom Zadnji boj in smrt Franja Malgaja, avtorja Franca Gornika, pripadnika Legije koroških borcev, ki obravnava nemško-avstrijsko inačico smrti nadporočnika Franje Malgaja. Podobni opis je posredoval tudi Malgajev nasprotnik nadporočnik Steinacher, kar je urednik knjige tudi omenil. Seveda je omenjena inačica malo verjetna, razumljivo pa je, zakaj so jo Avstrijci javno posredovali, zamolčali pa so grdo ravnanje z Malgaevim truplom.

Podobne podatke je G. Gornik poslal uredniku Malgajevih Vojnih spominov, ki mu je 22. maja 2009 odgovoril takole:

Spoštovani gospod Gornik!
Hvala Vam za Vašo pošiljko.

Če ste prebrali mojo knjigo o Malgaju, potem ste lahko ugotovili, da sem prebral tudi avstrijske vire o Malgaju, tudi tiste o njegovi smrti. Tudi knjigo nadporočnika Steinacherja. Avstrijski viri seveda ne bodo povedali resnice o Malgajevi smrti niti o naklepih, da se ga uniči pred tem. To so zgodovinska dejstva.

Res je, da o Legiji koroških borcev 1918-1919 nisem pisal, ker dejansko več ne obstaja. Vsaj tako sem zvedel iz zgodovinskih virov. Če imate kakšne posebne podatke o Malgajevi smrti in o virih za to, Vas prosim, da me obvestite.

Načelnik GŠ SV je sprejel moj predlog, da se uvede posebno Malgajevo odlikovanje za pogum z njegovim imenom in likom. S tem smo dosegli, da bo Malgaj za vedno ostal v slovenskem spominu, tudi koroških borcev.

Lep pozdrav,
Marijan F. Kranjc

Vsebinski posnetek intervjuja (oblika: mp3, velikost: 10 MB)

Gospod Bojan Wakounig, urednik radia Celovec – 2 je dne 21. avgusta 2009 obiskal generalmajorja v pokoju Marjana F. Kranjca, urednika Malgajevih Vojnih spominov 1914–1919 in opravil polurni intervju.

Revija Vzajemnost, štev. 1, september 2009
(prispeval Stane Inkret, polkovnik iz Šenčurja pri Kranju)

Vojni spomini 1914 – 1919
objavljeno: 05 september 2009

Prihodnje leto bo minilo 90 let od koroškega plebiscita, ki je 10. oktobra 1920 zapečatil usodo južnega, nekoč skoraj popolnoma slovenskega dela Koroške. Tega za slovenstvo v tej deželi nedvomno nesrečnega dne borec za slovensko Koroško Franjo Malgaj ni več doživel – 6. maja 1919 je v bojih za severno mejo južnoslovanske države umrl v še do danes ne povsem pojasnjenih okoliščinah.

Ozadja tistega dne, ko se je končala kratka življenjska pot nadarjenega vojaka in nadebudnega izobraženca, sedaj skuša razjasniti upokojeni generalmajor Jugoslovanske ljudske armade Marijan Kranjc v uvodni študiji ob izdaji Malgajevih vojnih spominov. 1914 – 1919. Knjiga, ki je ob letošnji 90-letnici Malgajevi smrti izšla pri založbi Pro Andy, vsebuje skupaj s ponatisom Malgajevih dnevniških zapisov in spominov prvi celovitejši prikaz osebnosti in dela koroškega borca, leta 1874 rojenega v Šentjurju pri Celju, ki se je vojaške obrti v avstro-ogrski vojski učil neposredno na bojiščih prve svetovne vojne in ki se je leta 1918 kot Štajerc odzval pozivu iz Koroške za združitev te slovenske pokrajine z drugimi slovenskimi deželami.

Generalmajor Kranjc Malgaja predstavlja na osnovi uradnih in osebnih dokumentov ter ob sodelovanju Malgajevih sorodnikov, ki so ohranili njegove dnevnike ter druge osebne predmete. Na podlagi lastnih vojaških izkušenj – Kranjc je v JLA do upokojitve leta 1990 služil 35 let in in bil na vodilnih položajih Varnostne službe JLA – pisec spremne študije Malgaja presoja zlasti tudi s profesionalnega vojaškega vidika in pri tem, kot je poudaril tudi v pogovoru za Radio dva, potrjuje njegove izjemne zasluge v bojih za Koroško.

Vojne spomine borca za slovensko Koroško Franja Malgaja je uredil in spremno študijo napisal upokojeni generalmajor Marijan Kranjc. Knjiga za naslovom: Franjo Malgaj, Vojni spomini 1914 – 1919 je izšla pri založbi Pro Andy in stane 32 €.

TIC ŠENTJUR OBJAVLJA NAPAČNE PODATKE
O MALGAJU (protestno pismo 22.10.2009)

Spoštovani!

Napačne navedbe o nadporočniku Franju Malgaju sem sicer opazil že pred majem letos, vendar sem pričakoval, da boste po izidu knjige Malgajevih Vojnih spominov 1914-1919, katerih urednik sem skupaj z Malgajevim pranečakom Jankom Štampflom, popravili.

Vendar to niste storili, saj še naprej zavajate domačine v Šentjurju in tudi vse ostale prebivalce Slovenije z naslednjimi napačnimi trditvami, in sicer:

• Malgaj na Doberdobu ni bil ranjen, temveč je zbolel za tifusom in se kmalu pozdravil;

• Sploh ni res, da bi samoinciativno napadel Monte Zebio na tirolski fronti, res je le, da je sam izbral način napada na sovražni jarek;

• Z osvojitvijo tega 120 dolgega jarka Italijani niso povzročili izgube celjskemu pešpolku, temveč je te izgube predhodno pretrpel češki bataljon;

• Za zmago na Monte Zebiu je Malgaj dobil zlato medaljo za pogum, z njim pa še dva desetnika, v čin poročnika pa je kasneje povišan po redni poti;

• Kot nosilec zlate medalje za pogum je bil poslan v zaledje, kot inšpekcijski častnik u okrevališče pri Gradcu, pa se je leta 1917, ne pa 1918, vpisal in končal dva semestra na graški pravni fakulteti;

• Novembra 1918 se je Malgaj boril na južnem Koroškem, pa zato ni mogel v Celju »organizirati in prevzeti« nobene »varnostne službe na cesti in železnici«;

• Navadno nakladanje neverodostojnega vira je, da je bil med Malgajevimi borci izdajalec, ki je Avstrijcem poročal o stanju med Malgajevimi borci, ne bo pa niti držalo, da se je Malgaj plazil med vejevjem in da mu je pri tem eksplodirala ročna granata – res je samo, da je Malgaj najverjetneje naredil častni samomor, da ne bi ranjen padel v roke avstrijskim heimverovcem, ki so pred tem izmasakrirali nekaj zajetih slovenskih častnikov in borcev;

• Malgajeva rojstna hiša propada zaradi spora dveh solastnikov – sorodnikov, pa zato ne bo držalo, da bo v njej urejena spominska soba, saj smo ureditev iste prav zaradi tega predlagali ravnatelju osnovne šole v Šentjurju.

V kolikor ne boste nemudoma popravili navedenih napak, sramoto ste si itak že nakopali z netočnimi navedbami in nestrokovnim prikazom, bom zahteval s preostalimi Malgajevimi sorodniki, da se javno opravičite ne samo domačinom, temveč tudi slovenski javnosti. Postavlja se vprašanje, zakaj smo po 90 letih od Malgajeve smrti sploh skušali odkriti resnico, in napisati to knjigo o vašem slavnem rojaku nadporočnku Franju Malgaju, ko pa je nekateri odgovorni na občini Šentjur, konkretno TIC Turizem, ne spoštujete resnice!

Marijan F. Kranjc,
generalmajor v pokoju, Ljubljana

P.s. Poslano tudi drugim naslovnikom

Novice
Malgajevi vojni spomini zapisani v knjigi

Na petkov večer, 18. septembra, je v Dvorani prve slovenske vlade potekala predstavitev zanimive dokumentarne knjige Franjo Malgaj, vojni spomini 1914 – 1919, ki jo je s pomočjo Malgajevih dnevnikov, dokumentov in pričevanj uredil Marjan F. Kranjc, s pomočjo Malgajevega nečaka, Janka Štrampfla, ki je bil poseben gost predstavitve v Ajdovščini.

Okrnjeni publiki je botrovala »b'ndima«, ki je prav ta konec tedna šla h kraju … Kljub vsemu smo bili zbrani mnenja, da smo »tapravi«, po predstavitvi pa ugotavljamo, kako velika škoda bi jo bilo zamuditi.

Najprej beseda o avtorju: Marjan F. Kranjc je vojak, generalmajor v pokoju. Skozi ves čas službovanja je bil aktiven ter stalno nabiral nova znanja. Služboval je tako-rekoč po vsej tedanji Jugoslaviji, takoj po upokojitvi pa se je na lastno zahtevo z družino vrnil v Ljubljano. Že med službovanjem je veliko pisal, po upokojitvi pa se je njegova bibliografija začela širiti in danes zajema že kar okoli 200 različnih prispevkov ter del.

Tokrat pa nam je predstavil svoje zadnje delo, zgodbo o nadporočniku Franju Malgaju, zavednemu Slovencu, ki se je zanimal za slovensko zgodovino in narodopisje, hkrati pa je bil tudi romantična pesniška duša. Komaj dvajset let je dopolnil, ko se je začela 1. svetovna vojna. Bil je učenec Rudolfa Maistra, v avstroogrsko vojsko je vnesel novih strategij bojevanja, sodeloval je v treh velikih ofenzivah Soške fronte … No, na Vipavsko ga vežejo tudi drugačni spomini, tu je imel prijatelje, rad se je družil z lepimi Vipavkami in o njih je tudi pisal …

Posebna zgodba pa je smrt nadporočnika Malgaja.  Urednik, Marjan F. Kranjc, je imel kar nekaj težav s pridobivanjem podatkov, čeprav je Franjo Malgaj vestno beležil dogajanja. Vendarle pa knjiga razkriva mnoge skrivnosti iz življenja tega pomembnega in zavednega Slovenca.

Gostje tokratne predstavitve so bili župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, predsednik lokalne borčevske organizacije Božo Novak, pater Bruno in pisatelj Vinko Korošak.

Še več o avtorju, nastajanju knjige, predstavitvah, predvsem pa o Franju Malgaju, si lahko pogledate na spletni strani Marjana F. Kranjca, kjer lahko knjigo tudi naročite.
Sanda

Recenzija knjige Franjo Malgaj, vojni spomini 1914-1919
Recenzent Željko Oset, objavljeno na blogu 10. avgusta 2010

Povezava na recenzijo na blogu knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino.
Če ne najdete, preberite kopijo recenzije v PDF.

Odgovor na blogu
»Sokratov« zagovor knjige Malgajevih vojnih spominov 1914–1919 - Odziv na recenzijo: zaletavo, nestrokovno in neobjektivno.

Mladi raziskovalec INZ (2007) je v knjigi našel tri napake in nekaj »nedoslednosti«, pa sem mu dokazal, da knjige sploh ni prebral, ali pa je poglavja enostavno preskakoval, zagrešil pa je tudi nekaj strokovnih napak. Ker na blogu ne sprejema celotnega odgovora, sem istega predstavil na svoji spletni strani »Vojaštvo – Military«. Predstojniku INZ, spoštovanemu dr. Damjanu Guštinu, bi zato predlagal, da mlademu raziskovalcu za to recenzijo, v kateri je eno tretino prostora porabil samo za prelaganje »intelektualne prtljage« oz. telečnjaka, mirne duše zapiše – cvek!

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju
Janko Stampfl, Malgajev pranečak in soavtor

Celoten odgovor avtorja v formatu PDF. (10.08.2010)
Nadaljevanje polemike - drugič v PDF. (03.04.2011)
 

na vrh strani

Ob 90-letnici smrti nadporočnika Franja Malgaja, je 6. Velikega travna 2009 izšla dokumentirana monografija z naslovom Vojni spomini 1914–1919. V uvodu je podan dokumentiran oris Malgajeve kariere rezervnega častnika avstro-ogrske in slovenske vojske (avtor uvoda in dodatnega besedila ter urednik je Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju).

Osrednji del knjige vsebuje prepise Malgajevih vojnih spominov 1914–1918. V celoti je predstavljen izvirni vojni dnevnik za leto 1916, kakor tudi dokumenti iz dunajskega vojaškega arhiva in domačih, številne fotografije in pisma, razni članki in raziskovalne naloge. Predstavljena so tudi vsa tri Malgajeva odlikovanja in drugi ohranjeni predmeti. Vse to dragoceno zgodovinsko gradivo so prispevali štirje Malgajevi pranečaki.

Z arhivskimi dokumenti in dnevniki je dokazano, da Malgaj ni bil nikoli ranjen, da ni bil povišan v rezervnega nadporočnika avstro-ogrske vojske, verjetno pa je dosegel celo čin stotnika slovenske vojske. Prav tako je ugotovljeno kje in na kakšni dolžnosti se je Malgaj nahajal leta 1917 in do Velikega srpana 1918. leta. Ohranjen je prepis Malgajevega dnevnika o pohodu na Koroško Listopada 1918, medtem ko so dnevnik za leto 1919, po časopisnih poročili, odvzeli mrtvemu Malgaju avstrijski organi. Zaradi nasprotujočih se pričevanj o Malgajevi smrti, je avtor uvodne študije postavil še novo in verjetno sprejemljivo tezo, da si je Malgaj, predhodno ranjen in obkoljen, sam vzel življenje, da ne bi živ padel v roke avstrijske vojske.

Kakor si je leta 1916 prislužil zlato medaljo za pogum v boju proti Italijanom na Monte Zebiu, tako je posmrtno odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem za osvoboditev Mežiške doline, kakor tudi, da je za novo domovino daroval svoje življenje. Uresničene so bile njegove besede, da se s Koroške živ ne bo umaknil! General Maister pa mu je na pogrebu poklonil verz, da bo »skupaj z brati hodil vodo pit iz naše Zile«!

na vrh strani

Danes smo na spletni strani objavili prispevek o Malgaju. Na spodnji povezavi si ga lahko ogledate:
 
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/franjo-malgaj-borec-za-severno-slovensko-mejo-na-koroskem/296414 

Še enkrat hvala za vse koristne informacije in pomoč pri nastanku prispevka.

Lep pozdrav, Rok Omahen.

na vrh strani

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na: andrej.ivanusa@amis.net.