VOJAŠTVO
MILITARY |
Švabić Nikole Stevan,
konjiški polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije |
V knjigi F. Malgaja
àVOJNI
SPOMINI 1914–1919 sem večkrat omenil Stevana
Švabića, podpolkovnika vojske Kraljevine Srbije, pozneje
Države SHS,... |
|
|
|
... ki je izdatno pomagal nadporočniku Franju Malgaju pri
zavzetju Velikovca, obenem pa je najbolj znan po tem, da je
14. novembra 1918 ustavil prodiranje italijanske vojske
proti Ljubljani in zasavskim rudnikom.
Zaradi
malomarnosti J.J.Š., pisca gesla o Stevanu Švabiću v ES, je
le-ta napačno predstavljen. Tako je napačen že datum
rojstva, podpolkovnik Švabić ni bil poveljnik nekakšne
»Komande srbskih enot v Ljubljani«, temveč 26. pehotnega
polka vojske Države SHS oz. II. vojaškega okrožja,
tendenciozno je tudi navedeno, da je »moral zapustiti
Slovenijo na zahtevo srbskega vrhovnega poveljstva«, pač pa
je bil premeščen v Beograd po uspešno opravljeni nalogi v
Sloveniji; napačno je tudi navedeno, da je polkovnik Švabić
postal častni meščan Ljubljane šele 1931.
Da je temu tako najbolj verodostojno potrjujejo podatki iz
njegovega kadrovskega kartona VKJ št. 4582, ki sem ga dobil
iz vojaškega arhiva Srbske vojske v Beogradu, iz katerega
nedvoumno izhaja, da je podpolkovnik Švabić po opravljeni
nalogi v Sloveniji dobil visoko vojaško odlikovanje – red
belega orla 4. stopnje (1920), kasneje pa je bil tudi
povišan v čin konjiškega polkovnika (1923). In končno,
Ljubljana je že 12. 6. 1923 dobila Švabićevo ulico, za
častnega meščana Ljubljane pa je bil proglašen 23. 10. 1930,
zelo verjetno tudi z blagoslovom tedanjega Vrhovnega
poveljnika VKJ – kralja Aleksandra Karađorđevića.
Podatki (prevedeni iz čirilice) govore sami zase kdo laže in
zavaja in jih ni potrebno komentirati. Potrebno je samo še
dodati, da podpolkovnik Švabić novembra 1918 ni poveljeval
nekakšnim srbskim vojnim ujetnikom, temveč srbskim
dobrovoljcem, ki so na prošnjo Narodne vlade SHS v Ljubljani
za nekaj časa postali pripadniki 26. pehotnega polka v
Ljubljani in so nastopali kot antantna vojska. Samo tako so
lahko zaustavili prodor italijanske vojske, ki se je tudi
štela kot antantna vojska in samo tako je tudi podporočnik
Svetozar Mitrović s 40 srbskimi vojaki-prostovoljci, v
sestavu Malgajeve čete, ki je 30. novembra 1918 zavzela
Velikovec, lahko protestiral 2. decembra 1918 pri poveljniku
avstrijske vojske (Wehrausschussa) v Celovcu, ki so ga sicer
sprejeli kot predstavnika antantne (srbske) vojske.
Arhivski dokumenti ne lažejo in ne zavajajo!
|
|
Prevod celotnega kartona:
- Štev. registra: 4582
- Štev. kartona: I
- Konjica
- Konjeniški polkovnik v
pokoju
- Švabić Nikole Stevan
- Stas srednji, lice
okroglo, lasje sivi, oči plave, nos širok, brki sivi,
usta pravilna, brada brije, posebnih znakov nima
- Strokovna ranglista …
- Kraj rojstva: vas
Božurnja, občina Božurnja, okraj Oplenac, banovina
Dunavska, vojaško okrožje Kragujevaško
- Datum rojstva: 14.
novembra 1865
- Vera: pravoslavna
- Nacionalnost:
Jugoslovan
- Državljanstvo:
jugoslovansko
- Šole: 4 razreda
gimnazije in 3 leta kmetijske šole
- Državni jezik: zna
popolnoma
- Tuji jezik -
- Dekliško ime soproge:
Julijana Stevana in Mileve Dakić iz Beograda, hčer
Ljubica, rojena 31. avgusta 1907, poročena
- Ni bil obsojen
- Pred vstopom v vojsko:
dijak kmetijske šole v Kraljevu
- Konjiški polkovnik v
pokoju, Beograd, Kuršumlijska ulica 21, beograjsko
vojaško okrožje
- Vojaške šole:
- Posebni tečaji – kursi:
1888–1898 v Beogradu končal tečaj za rezervne konjiške
častnike
- Služenje v tuji državi
– vojski: -
- Sodelovanje v vojnah
in v kateri vojski:
- v bolgarski vojni
1885–1886 v srbski vojski
- v balkanski vojni
1912– 1913 v SV
- v bolgarski vojni 1913
v SV
- v svetovni vojni
1914–1918 v SV
- Rod, čin dolžnost v
vojaških enotah:
-
v pehoti, v 12. pehotnem
polku, kaplar, podnarednik in narednik v vojni 1888–1889
od začetka do konca;
-
v štabu 1. armade v činu
konjiškega podporočnika kot pribočnik Njegovega
Visočanstva Prestolonaslednika v balkanski vojni 1912 –
1913 od začetka do konca;
-
v glinjevskem odredu,
konjiški podporočnik, poveljnik letečega glinjevskega
odreda v bolgarski vojni 1913 od začetka do konca;
-
v konjici v svetovni
vojni, dunavska divizija, konjiški polk 1. poziva,
konjiški podpolkovnik, poveljnik konjiškega polka
-
poveljnik odreda
ostružniškega, ljubovskega in mlačevskega od začetka do
23. oktobra 1915;
-
v Ljubljani v činu
konjiškega podpolkovnika poveljeval 26. pehotnemu polku
in ostali enotam v obrambi Ljubljane in Slovenije pred
Italijani.
-
Kdaj, kje in kako je bil
ranjen? Na položaju med Medvedjo in Despotovcem 12.
oktobra 1915, ranjen v hrbet, operiran, brez posledic.
-
Kdaj, kje in kako je bil
ujet, sam ali pa s svojim poveljstvom? Ponoči 23/24.
oktobra 1915 s strani nemške vojske na Jovanovački reki
pri vasi Pojate bil na čelu polka sam zajet, ker mu je
bil konj ubit.
-
Dobrovoljec
-
Ali se čuti sposobnega za
vojaško službo? Zaradi starosti in bolezni se ne čuti
sposobnega za bilokatero službo
-
Pripombe:
-
Upokojen: 15. decembra
1934 v Beogradu kot rezervni konjiški polkovnik, Švabić
N. Stevan
-
Kdaj je stopil v vojsko?
18. januarja 1885 v 12. pehotni polk na odsluženje roka,
kot dobrovoljec.
-
Kdaj mu je priznan izpit
za čin aktivnega ali rezervnega častnika? Leta 1889 v
Beogradu položil izpit za čin aktivnega konjiškega
podporočnika F.A. št. 5276 z dne 2. avgusta 1892.
-
Dvomesečne vaje
-
Povišanje v čin: S
prednjim aktom je bil povišan v čin konjiškega
podporočnika.
-
Prisega: ustna in pisna?
9. decembra 1934 v Beogradu poveljniku Vojaškega okrožja
-
Kdo mu je izdal
legitimacijo?
-
Povišanja
- kaplar – 1. 8. 1885
- podnarednik – 22. 11.
1885
- narednik – 10. 8. 1889
- konjiški podporočnik –
2. 8. 1892
- poročnik – 2. 8. 1895
- kapetan 2. razreda –
2. 8. 1898
- kapetan 1. razreda –
2. 8. 1900
- major – 29. 6. 1906
- podpolkovnik – 1. 1.
1912
- konjiški polkovnik –
21. 10. 1923, akt F.A. št. 40592 v SVL str. 1985
- x
- x
- x
- x
- x
- Odlikovanja: leto in
vrsta:
- 1885 – Medalja za
vojaške vrline in zasluge v vojni
- 1902 – Red belega orla
5. stopnje za zasluge v službi
- 1903 – Spomenica
prihoda na prestol Kralja Petra I
- 1911 – Red sv. Save 4.
stopnje za zasluge v službi
- 1912 – Zlata medalja
za prizadevno službovanje in zasluge v vojni
- 1913 – Zlata medalja
za pogum v vojni
- 1913 – Križec božje
milosti za zasluge v službi
- 1915 – Red belega orla
z meči 5. stopnje za zasluge v vojni
- 1920 – Red belega orla
4. stopnje za zasluge v službi
- 1922 – Red sv. Save 4.
stopnje za zasluge v službi
- 1923 – Red Karađorđeve
zvezde 4. stopnje za zasluge v službi
- 1925 – Red sv. Save 3.
stopnje za zasluge v službi
- 1927 – Red belega orla
3. stopnje za zasluge v službi
- Spomenica za vojno
1885–1886
- Spomenica za vojno
1912–1913
- Spomenica za vojno
1914–1920
- Dopusti (leto/dni):
1909/30, 1910/25, 1911/25, 1912/30, 1914/8, 1915/10,
1919/20, 1920/35, 1921/20, 1922/21 in 1923/26.
- Bolovanja – bolezenski
dopust (leto/dni): 1919/90, 1924/42 in 1925/42 dni.
- -
- -
- -
- -
- prazno.
|
|
|
|
|
|