ZANIMIVOSTI - Z35

Na namig enega od obiskovalcev spletnih strani, sem seznamu dodal še nemškega letalskega generala Ivana Ježovnika – Johanna Jeschonneka. Seveda sem ga predhodno preveril v knjigi spominov Miloša Vauhnika GE – FAU, ki je izšla 1988/89 v Gorici. Na str. 73 tudi piše, da je njegov brat Vladimir, polkovnik in vojaški ataše v Berlinu, vsekakor poznal generala Hansa Jeschoneka, slovensko ime Ježovnik pa so nemške oblasti spremenile v Jeschonek, kakor so se številni Schocherji v renskih rudnikih izkazali kot Žoherji iz Savinjske doline … Tudi sam polkovnik Vladimir Vauhnik omenja v svoji knjigi Nevidna fronta, str. 238, da bi general Hans Jeschonek mogel biti eden od pošiljateljev napovedi o bombardiranju Beograda, saj je na koncu dodal: »Bog čuvaj Jugoslavijo!« Nemec tega gotovo ne bi rekel …

V nemškem slovarju o izvoru priimkov sem sicer zvedel, da sta v Nemčiji v uporabi dve obliki: Jeschonnek in Jeschonek, da gre za izvorno poljski priimek s pomenom »jesion« (jesen), pa sta tako prvič uporabljena kot »Iasyonek« (1407) in »Jeschonek« (1742).

O navedbah Miloša Vauhnika ne gre dvomiti, o povezavah njegovega brata Vladimirja z generalom Hansom Jeschonekom pa bolj podrobno v ànovi knjigi o legendarnih slovenskih vojaških obveščevalcih! Zato poglejmo, kaj piše v nemških arhivih.

O družini Jeschonnek (ne Jeschonek) izvemo, da je oče Friedrich, dr. phil., bil gimnazijski direktor, obenem pa tudi civilni pilot, pa je tako tudi svoja dva starejša sinova navdušil za letalstvo, da sta postala celo vojaška pilota. Poročen je bil z Anny roj. Gardiewski. Kdaj je oče Friedrich oz. Mirko Ježovnik prišel v Nemčjio, bi veljalo še ugotoviti. Tudi za prvega nemškega generala Caprivi Leona (1831) je bilo ugotovljeno, da so se predniki pisali Kopriva, po vasici Koprivnik na Kočevskem!

V začetku prve svetovne vojne sta Kurt Jeschonnek, rojen 7. 7. 1897 v Hohensolza, in njegov 16-letni brat Hans, kot prostovoljca prijavila v enoto nemškega letalstva in bila zelo uspešna. No, Kurt je 23. 8. 1918 padel v Franciji, medtem ko je Hans, sestrelil dve francoski letali in bil odlikovan. To je seveda zaznamovalo njegovo nadaljnjo življenjsko pot.

Hans JESCHONNEK, generalpolkovnik letalstva Luftwaffen

Rojen je bil 9. aprila 1899 v Hohensatza, Prusija. Umrl je (18) 19. avgusta 1943 v Hitlerjevem glavnem štabu – »Volčji jami«, Vzhodna Prusija (samomor). Povišanja: praporščak (10. 8. 1914), poročnik (26. 9. 1914), nadporočnik letalstva (1. 4. 1925), stotnik letalstva (1. 6. 1932), major letalstva (1. 4. 1935), podpolkovnik letalstva (1. 4. 1937), polkovnik letalstva (1. 11. 1938), generalmajor letalstva (1. 9. 1939), preskočil čin generalpodpolkovnika, general letalstva (19. 7. 1940) in generalpolkovnik letalstva (1. 3. 1942). Dolžnosti: prostovoljec v 50. pehotnem polku od 10. 8. 1914, četni poveljnik od maja 1915, ranjen oktobra 1915, poveljnik mitralješke čete od marca 1916, dodeljen letalstvu julija 1917, pilot 40. lovskega skvadrona od 22. aprila 1918, kjer se je seveda izkazal kot pogumen pilot. Do leta 1933 je opravljal različne vojaške dolžnosti, da bi se leta 1933 zopet vrnil v letalstvo, kot pilot in poveljnik lovskih in bombniških formacij, da bi oktobra 1937 postal načelnik operativne uprave GŠ letalstva, od februarja 1939 pa do avgusta 1943 pa je opravljal dolžnost načelnika GŠ nemške Luftwaffen.

Prejel je vsa najvišja nemška vojaška odlikovanja, pa jih zato ne bom našteval. Užival je največje zaupanje poveljnika nemškega letalstva, maršala Hermana Göringa. Pravijo, da je bil izredno inteligenten in energičen general, za katerega je veljalo, da lahko reši vsakršni problem. Edino ni mogel zaustaviti zavezniškega bombardiranja Nemčije, posebno atomskih naprav v Penemündeju, za kar naj bi se prislužil resne Hitlerjeve graje, pa nikakršno Göringovo zaščito, pa je zato naredil samomor.

Moje osebno stališče o tem samomoru je seveda drugačno. Namreč, zdi se mi, da je nemška vojaška protiobveščevalna služba, pa tudi Gestapo, prišla na sled skupini nemških generalov – zarotnikov proti Hitlerju, pa tudi tistim, ki so obvestili polkovnika Vauhnika, kdaj bo bombardiran Beograd! To sta, poleg Hitlerja, vedela samo maršal Göring in general – Ivan Ježovnik! Več o tem v naslednji knjigi o legendarnih slovenskih vojaških obveščevalcih …

Nekega dne sem prejel izredno zanimivo elektronsko obvestilo. Obiskovalec mojih spletnih strani »Vojaštvo«, gospod M. K., mi je sporočil, da je bil izredno presenečen, od kod sem dobil podatek, da ima general Hans Jeschonnek slovenske korenine, saj naj bi njegov stari oče dobro poznal njegovega mlajšega brata, sicer nemškega admirala, ki je pogosto zahajal na počitnice v Opatijo in Crikvenico!

Seveda sem takoj pogledal nemške vojaške spletne strani in z velikim presenečenjem ugotovil, da lahko na svoj seznam uvrstim tudi prvega admirala sedanje nemške vojne mornarice – Bundeskriegsmarinen!

Gert Gustav Paul JESCHONNEK, viceadmiral Bundeskriegsmarinen

Rojen je bil 30. 10. 1912 v Liegnitzu, Šlezija, poročen z Elisabetho roj. Crüsemann, s katero sta imela štiri otroke. Umrl je aprila 1999.

V vojno mornarico je vstopil 9. 10. 1930 in po končanem šolanju postal mornariško-topniški častnik. Služboval je na številnih bojnih ladjah in 1. 4. 1943 bil povišan v kapetana korvete. Zaradi bogatih bojnih izkušen je postal predavatelj na pomorski vojni akademiji, zadnje leto vojne pa vse do 8. 5. 1945 tudi štabni častnik v GŠ vojne mornarice. 

Po prestanem ujetništvu je nekaj časa vztrajal v civilnem poklicu, da bi 19. 11. 1955 s prejšnjim činom – kapetana korvete, ponovno vstopil v novo nemško vojno mornarico. V letih 1956/57 je uspešno končal prestižni ameriški mornariški koledž v Newportu, nakar je bliskovito napredoval. Že leta 1963 je postal admiral flotilje, kmalu zatem kontraadmiral in 26. 5. 1966 tudi viceadmiral. S tem činom je postal tudi 3. inšpektor vojne mornarice, katero dolžnost je opravljal vse do upokojitve septembra 1971.