SLOVENSKA VOJAŠKA INTELIGENCA

Knjiga je izšla 27.05.2005
Glavna predstavitev je bila v Mariboru, rojstnem kraju slovenske vojske.
Častni gost je bil ing. Borut Maister, vnuk generala Rudolfa Maistra.

Vnuk generala Maistra lista knjigo. Desno sedi njegova mati.
(s klikom na sliko pregledate galerijo slik s predstavitve)

Dodatne predstavitve knjige so bile:

• 16. junij 2005 ob 20.00 v vasi Gornje Gorje pri Bledu;
• 23. junij 2005 ob 19.00 v Študijski knjižnici, Zvezna ulica 10, Murska Sobota;
• 4.november 2005 ob 18.00 v sejni občinski dvorani, Trg svobode 3, Črnomelj;
• 9.marec 2006, ob 18.00 uri v Goriški knjižnici Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica

MNENJA O KNJIGI

• Dr. Iztok PODBREGAR, bivši načelnik GŠ VS, v Spremni besedi knjige: »Vsekakor gre za pionirsko delo na področju slovenskega vojaštva«.

• Ladislav LIPIČ, generalmajor, načelnik GŠ SV, pisno, 9. junija 2005: »Iskreno se vam zahvaljujem za vašo knjigo … Ob njenem branju sem tudi sam odkrival nova spoznanja iz slovenske vojaške zgodovine … Menim, da vaša knjiga predstavlja pomemben prispevek k tem našim skupnim prizadevanjem«.

• Prof. dr. Anton ŽABKAR, kapitan, redni profesor obramboslovja na FDV, iz Ljubljane, po telefonu, sredi junija 2005: »Čestitam! Prava enciklopedija o slovenski vojaški inteligenci …«.

• Vitomir GROS, predsednik Socialno liberalne stranke Slovenije – Slovenskih liberalcev in bivši poslanec in župan Kranja, v Gorenjskem glasu 12. junija 2005, v pismih bralcev, str. 22: »… Menim, da je knjiga napisana objektivno, tudi razgovor me je presenetil s stvarnostjo celo o generalih, do katerih je bila slovenska in jugoslovanska povojna oblast izrazito sovražna. Taka knjiga je nam, Slovencem, doslej vsekakor manjkala. Generalu Kranjcu gre za trud prav gotovo zahvala in priznanje za realno pisanje.«

• Danijel MALENŠEK, tajnik Socialno liberalne stranke Slovenije – Slovenskih liberalcev, v Gorenjskem glasu 12. junija, v pismih bralcev, stran 22: »Slovenščina od nekdaj povezuje poveljujoči vojaški stan s častjo, in to kaže že s tem, da te osebe poimenuje »častniki« in ne kako drugače. Upokojeni general Kranjc to dobro ve, zato je tudi zbral podatke o slovenskih častnikih v različnih vojskah in se celo trudi, da bi se na SAZU oblikoval poseben znanstveni razred s področja vojaških znanosti.«

• Miha   NAGLIČ, publicist, objava na www.planet.si/portal, 20. 6. 2005: »Čeprav Slovenci v novejši zgodovini in vse do leta 1990 – s svetlimi izjemama Maistrovih borcev in slovenskih partizanov – po mojem mnenju nismo imeli svoje lastne in upoštevanja vredne vojske, to še ne pomeni, da nismo imeli dobrih vojakov. Še več: imamo tudi svojo lastno vojaško inteligenco in v njej kar 255 (sedaj že 260) generalov in admiralov. Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, je o tem fenomenu napisal knjigo Slovenska vojaška inteligenca. Izšla je pred kratkim, z avtorjem sem se o njej pogovarjal na javnem intervjuju (Glasovi preji) v Zgornjih Gorjah pri Bledu.«

• Miha NAGLIČ, publicist, Gorenjski glas – Razgledi,  24. 6. 2005, v komentarju z naslovom Martin Krpan med Trojo in Bagdadom, med drugim pravi: »Knjiga generala Marijana F. Kranjca o slovenski vojaški inteligenci je bila povod za Glasovo prejo, hkrati je lahko spodbuda za razmišljanje o razmerju med (vojaško) inteligentnim in »navadnim« delom …«

• Jože KOŠNJEK, pomočnik glavne urednice Gorenjskega glasa, v prilogi Razgledi, 24. 6. 2005, je z naslovom Bojevniki, generali in admirali podal strnjen povzetek Glasove preje, v kateri je publicist Miha Naglič prvič gostil nekega vojaka – Marijana F. Kranjca, generalmajorja v pokoju. Osnovna vsebina je bilo sporočilo, da so bili slovenski vojaki in častniki, kjer koli so se borili, v zmagovitih in poraženih armadah, hrabri vojaki in sposobni poveljniki.

• Dr. Marijan IVANC, D. Sc. BS in ME, iz Ljubljane, po telefonu, v začetku julija 2005: »Iskrene čestitke za imenitno knjigo o slovenskih generalih in častnikih. Takoj sem našel svoje sorodnike in znance …«.

• Miha BUTARA, polkovnik, predsednik Zveze slovenskih častnikov, pisno, 15. julija 2005: »Nedvomno gre pri vaši knjigi za izjemen projekt, ki ima veliko zgodovinsko vrednost. Do sedaj še nisem imel priložnosti prebrati knjige v kateri bi bili predstavljeni predstavniki slovenske vojaške inteligence, skozi svoje delovanje v preteklosti v različnih vojska po svetu. … Že prvi pogled v knjigo me je navdušil. Takoj zatem pa sem pri vašem opisovanju vsebin vezanih za obdobje osamosvajanja v letih 1990–1991  opazil kar nekaj zelo velikih pomanjkljivosti. … Ne glede na moje pripombe … (poslal bo dokumentirano gradivo), vam čestitam za imenitno knjigo z vsebino, katero smo Slovenci že dalj časa pogrešali.«

• Vinko KOROŠAK, upokojenec, pisatelj Modre reke, Kmečke dinastije in drugih, iz Šempetra pri Novi Gorici, po telefonu, sredi julija 2005: »Čestitam! Nimam besed, knjigo sem samo prelistal – enostavno: kolosalno! Kaj pišeš novega? O slovenskih četnikih? Naj pride na dan tudi ta resnica …«.

• Uroš ŠUŠTERIČ, upokojenec, iz Ljubljane, stotnik srbskih četnikov in nosilec spomenice 1941, publicist, pisec knjige Iz Ljubljane do Ravne gore, po elektronski pošti, 6. avgusta 2005:
  »Vašo zelo zanimivo knjigo sem prebral v nekaj dneh, našel kar nekaj znancev in »prijateljev«. Ugotavljam, da ste objektiven in pošten pisec, kar je danes redkost na vseh straneh. V knjigi je posebej pohvalno – za partizansko zgodovino – dokaj kritično, vendar do kraja korektno pisanje o sodelovanju partizanov z Nemci in skupnimi načrti za borbo proti zaveznikom ob eventualnem izkrcanju v Jadranu. Tudi vaše osebno ocenjevanje vseh, predvsem nasprotnikov je več kot korektno! Knjiga je del našega nacionalnega knjižnega fonda, velike vrednosti in vam na njej iskreno čestitam«!

• Janez J. ŠVAJNCER, brigadir v pokoju, urednik Vojnozgodovinskega zbornika, je v VZG 21/2005, 21.8.2005, str. 113–115, sicer pozdravil izid knjige in jo tudi predstavil, vendar je v delu s podnaslovom Opozorilo napisal povsem negativno mnenje. (àPreglejte polemiko o tem!)

• Stane BROVET, admiral v pokoju, Beograd, pisno, 23. 8. 2005: »Tvojo najnovejšo knjigo Slovenska vojaška inteligenca sem prebral s posebnim zanimanjem. Iskrene čestitke ob uspešnem zaključku večletnega garaškega dela in zbiranja ogromne količine podatkov.«

• Eric MODIC, ekonomist, Ljubljana, v razgovoru, oktobra 2005: »Moje čestitke ob izidu knjige Slovenska vojaška inteligenca! Predvsem je važno, da se je nekdo lotil te teme! Moj skromen prispevek Vašemu seznamu generalov slovenskega rodu je nemški letalski general iz rudarske in protestantske družine Ježovnik iz Savinjske doline. Omenja ga tudi brat polkovnika Vauhnika. Lahko bi našli še več mlajših generalov v nemški in avstrijski vojski (Majcen, Student in drugi).«

• Tone GOŠNIK, novinar, nekdanji urednik Dolenjskega lista, dne 10. 11. 2005, pisno: »Ponovno Vam čestitam ob izidu Vaše nove knjige, ki pomeni dragocen prispevek k zgodovini »vojaškega duha« v Sloveniji, ki ga premnogi sploh ne poznajo ali skoraj nič ne vedo o njem. Predstavitev v Črnomlju (dne 4. 11. 2005) nam bo zares ostala v spominu, saj je bila odlično pripravljena, dobra obiskana in obogatenem s solidnim kulturnim sporedom.«

• Milan MARKELJ, Dolenjski list – Kultura, Novo mesto, 10. 11. 2005, poročilo s predstavitve v Črnomlju dne 4.11.2005 z naslovom Pozabljena slovenska inteligenca. Poleg opisa same predstavitve v Črnomlju, odkoder sta izvirala Vladimir Skubic in Anton Lokar, generala vojske Kraljevine Jugoslavije, in na kateri so se, poleg ostalih, zbrali številni sorodniki obeh Belokrajncev, avtor povzema glavne dele knjige in pri tem poudarja, da gre za »pionirsko raziskovalno delo«, s katerim je avtor knjige obenem dokazal, da ima tudi majhen »nevojaški« narod svojo vojaško inteligenco – preko 260 generalov in admiralov in številnih častnikov visokih činov, izumiteljev, narodnih herojev, prostovoljcev in drugih. Tudi dolenjski rojak Pavel Golja, pesnik in dramaturg, je bil v začetku poklicni častnik avstro-ogrske vojske. Članek dopolnjujejo tri fotografije: avtorja s knjigo ter prisotni sorodniki generalov Vladimirja Skubica in Antona Lokarja.

• Jože Konda, polkovnik SV, v glasilu Slovenska vojska z dne 25. maja 2007 objavlja zanimivo razmišljanje z naslovom Vojaška inteligenca, v katerem razpravlja o trenutnem položaju slovenskih častnikov. V članku se sklicuje tudi na avtorjevo knjigo Slovenska vojaška inteligenca, ki je izšla 2005.(S klikom na sliko dosežete povečavo!)

• Sandi Berk, po e-pošti, 15.7.2009.
  Spoštovani, prebiram vašo knjigo Slovenska vojaška inteligenca in bi rad pohvalil vaš sistematičen pristop k tematiki. Zelo mi je všeč tudi obilje rodoslovnih podatkov, saj sem pač rodoslovec. To je namreč dobra osnova za nadaljnje raziskave življenja v knjigi navedenih. Pišem pa vam še iz enega razloga. Pred kratkim sem pregledoval časopis Tedenske slike (l. 1914). Prva številka časopisa je v celoti posvečena pričetku 1. svetovne vojne - predstavljeni so poveljujoči, med katerimi jih je nekaj slovenskega rodu - tudi takratni avstrijski vojni minister, Aleksander vitez Krobatin. Nisem opazil, da bi ga v svoji knjigi omenili; morda pa sem ga spregledal. Časopis vam pošiljam v priponki. Če slučajno še niste naleteli nanj, vam bo gotovo zanimivo branje.

• Boris Pahor, slovenski pisatelj, Trst, v pismu 29.3.2013.
  Spoštovani gospod, iskreno se Vam zahvaljujem za poslano knjigo 'Slovenska vojaška inteligenca' in Vam obenem čestitam za izredno pomembno delo. Prav lepo pozdravljen, Boris Pahor.
  

Na podlagi zapisov v knjigi Slovenska vojaška inteligenca je društvo za raziskavo zgodovine Avstro-ogrske mornarice podelilo avtorju priznanje z utemeljitvijo, da je doslej najbolj celovito prikazal vojaške usode slovenskih fantov na služenju v Avstro-ogrski mornarici.

Tako se jo lahko izposodi tudi v Avstriji.

na vrh strani

»Narod, ki svojih vojakov ne časti, jih tudi vreden ni!«

Avtor knjige Slovenska vojaška inteligenca (Grosuplje, 2005), generalmajor v pokoju Marijan F. Kranjc, predstavi bralcem vse kategorije vojaške inteligence; častnike, podčastnike, vojake (mornarje), prostovoljce, mobilizirance, kvizlinge in plačance. Kot nam pove avtor v predgovoru, knjiga nima znanstvenih namenov, pač pa začeti pozabljeno in prezrto temo o slovenski vojaški inteligenci in s svojimi začetnimi koraki vzpodbuditi še druge raziskovalce k preučevanju vojaške tradicije Slovencev.

Na naslovnici so predstavljeni najpomembnejši slovenski generali, ki so v prelomnih trenutkih opravljali najpomembnejše vojaške dolžnosti. To so (od leve proti desni): pehotni general Blaž Žemva, načelnik GŠ avstro-ogrske vojske 1911-1912; generalmajor Rudolf Maister, poveljnik prve slovenske vojske 1918-1919; generalpodpolkovnik Franc Rozman – Stane, načelnik GŠ NOV Slovenije 1943-1944; generalpolkovnik Stane Potočar – Lazar, načelnik GŠ JLA 1972-1979 in generalmajor Janez Slapar, načelnik Ršto Slovenije v osamosvojitveni vojni 1991.

V knjigi dobimo ogromno število zanimivih podatkov iz zgodovine slovenskih vojakov. Vir za našo najstarejšo vojaško inteligenco je avtor uporabil Žunkovičevo (tudi Maistrov borec) knjigo Slovenska vojna zgodovina od Kristusovega rojstva do leta 1443 (Maribor, 1939). Prvi slovenski mornarji so bili že v beneški vojni mornarici, kasneje pa tudi v avstrijski in avstro-ogrski vojni mornarici, kjer je do leta 1918 služilo kar 45.000 mornarjev, 9.000 podčastnikov, 1.200 častnikov, 100 višjih častnikov in 80 admiralov! To nam potrjuje, da smo Slovenci tudi pomorski narod. Predstavljene so mnoge zgodbe pogumnih slovenskih vojakov, ki so visoko napredovali in prejeli številna odlikovanja. Mnogi od njih so bili tudi narodni heroji. Slovenski fantje so se kot prostovoljci pogumno borili v španski državljanski vojni, francoskem odporniškem gibanju, v balkanskih vojnah in še na mnogih evropskih bojiščih. Naše prednike dobimo tudi med vojaki ameriške državljanske vojne, kot prostovoljce »meksikajnerje« v Mehiki ali pa kot dezerterje italijanske vojne priključene etiopskemu odporniškemu gibanju. Slovenski izseljenci so delali vojaške kariere tudi v novih domovinah, Argentini, Ameriki, Avstraliji in drugod.

V knjigi so prikazani slovenski deleži v posameznih tujerodnih vojskah in treh skupnih »državnih« vojskah. Na koncu knjige je »neideološki in genetski« seznam 255. (novi prenovljeni seznam jih šteje že 294!) generalov in admiralov slovenskega rodu, ki predstavljajo vrhnji sloj slovenske vojaške inteligence. Poleg ostalih seznamov, je za bralce vsekakor zanimiv tudi popis častnikov, ki so bili tudi književniki, umetniki ali znanstveniki. Čeprav Slovenci nismo vojaški narod, pa smo bili od nekdaj narod pogumnih vojakov in sposobnih poveljnikov. To nam najbolje sporoča ravno pričujoča knjiga Marijana F. Kranjca.