![]() | |
> Znanost : Ostalo : | |
- Uvod - Zgodovina - Filozofija - Kritika - Povzetek - UvodTu bi morala biti navedena tudi dejstva do katerih so prišle ostale znanstvene vede. Predvsem pomembne so kemija, geologija, elektrotehnika,... V bistvu so izpeljive iz fizike, a so le tako specifične in praktično uporabljane, da se jih obravnava ločeno. Sem spadajo tudi t.i. družboslovne vede, kot so filozofija, zgodovina, ekonomija, antropologija, medicina, sociologija, pravo, politika,... ter nasploh vse kar zadeva način pretakanja električnih impulzov v glavi Homo Sapiensa in kar je posledica tega. Namreč tudi te vede moramo obravnavati iz osnov, torej iz naravoslovnega aspekta, vendar je zaradi specifike in nerazumevanja njihovih osnov privedlo do tega, da smo se jih "lotili z drugega konca". Ampak tudi to počasi popravljamo predvsem z boljšim razumevanjem medčloveških odnosov, za kar je potrebno poglobljeno poznavanje dokaj nove vede - evolucijske psihologije, katere osnove so opisane na strani "življenje". ZgodovinaIz preteklih dogodkov lahko marsikaj sklepamo in se iz njih učimo, zato je dobro vedeti za najpomembnejše dogodke in ljudi, ki so temeljno spremenili nadaljnji razvoj dogodkov.
14 milijard let nazaj: Veliki pok, začetek vesolja Razvidno je, da se pomembni dogodki vrstijo v čedalje krajših časovnih intervalih. Lahko bi dejali, da relativni čas teče čedalje hitreje. Filozofija (iz grščine: philo-sophia = ljubiti razum)Dosežki in citati najnaprednejših mislecev v zgodovini človeštva, prevedenih v angleščino: The only good is knowledge and the only evil is ignorance. The philosopher is in love with truth, that is, not with the changing world of sensation, which is the object of opinion, but with the unchanging reality which is the object of knowledge. Happiness depends upon ourselves. And you will know the Truth, and the Truth will set you free. Three laws of planetary motion. Harmonice Mundi (Harmony of the Worlds), 1619 I think, therefore I am. "Cogito, ergo sum." Principia philosophiae, 1644 Law of universal gravitation. Three laws of motion. Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, 1687 The best way to encourage economic growth is to unleash individuals to pursue their own selfish economic interests. Experience without theory is blind, but theory without experience is mere intellectual play. Everyone takes the limits of his own vision for the limits of the world. Laws (four equations) that describes and unifies electromagnetic phenomena. Whenever you find that you are on the side of the majority, it is time to reform. 'Faith' means not wanting to know what is true. To conquer fear is the beginning of wisdom. Laws of relativity. The limits of my language mean the limits of my world. Unlimited tolerance must lead to the disappearance of tolerance. There's nothing of any importance except how well you do your work. First we build the tools, then they build us. We live on an island surrounded by a sea of ignorance. As our island of knowledge grows, so does the shore of our ignorance. A society that puts equality before freedom will get neither. A society that puts freedom before equality will get a high degree of both. The wonderful thing about science is that it's alive. KritikaNekateri znotraj biološke vrste Homo Sapiens so popolnoma izgubili stik z realnostjo. Če so ga sploh kdaj imeli? Verjetno bodo ob teh vrsticah v marsikom zavrele emocije, toda te so pri logičnem razmišljanju pravzaprav zaviralne ali celo destruktivne. Drugo je t.i. umetnost. Ta ima v naši družbi poseben pomen, pripisuje se ji večjo vrednost od dejanske (npr. tržne vrednosti določenega produkta). Že sam pojem "umetnost" je umetno skovan in se ponavadi uporablja v zavajajočem kontekstu. "Všečnost" je popolnoma zadosten in bolj primeren pojem. Jasno mora namreč biti, da je npr. nek objekt posamezniku lahko le bolj ali manj všečen. Zavajajoče je govoriti o nekakšni višji lepoti, kar bi nekateri radi stlačili pod "umetnost" in tako temu objektu prisoditi večjo vrednost od dejanske, to pravzaprav počnejo t.i. "umetniki". Človek ni le racionalno bitje, zato ni čudno, da lahko čuti potrebo po "izklopu" iz realnega sveta. Da kaj čudnega ustvarja, govori in posluša nesmisle ali celo halucinira zaradi določenih substanc (npr. alkohol in marihuana sta pogosti sredstvi za doseganje tega cilja). Vendar dejstvo je, da se od realnosti s tovrstnim početjem oddaljujemo. To morda počnemo tudi zato, da spremenimo določene procese v naših možganih, morda celo zato, da naši možgani "počivajo"? Možgani so namreč le omejena biološka tvorba, ki delujejo tako, da ob čim manjšem pain (bolečini, nelagodnosti) dobijo čim večji pleasure (užitek, ugodje). Tako smo se skozi evolucijo izoblikovali, da smo lahko preživeli. Tako, da kritičen razum in znanstvena metoda sta pravi odgovor pri ločevanju "zrn in plev". PovzetekKratek povzetek oz. sporočilnost teh strani. Smisel je, da je v eni povedi čimbolj skoncentrirano neko dejstvo, ki se ga morda večina ljudi ne zaveda ali ga ne sprejme kot dejstvo. Logično razmišljanje je najvišje orodje v iskanju resnice. Znanstvena metoda je prava pot. Matematika je najboljše orodje kar ga je človeštvo spravilo skupaj. Fizika je skoncentrirano znanje človeške civilizacije. Vse, tudi fizikalni zakoni, so posledica evolucije, ki poteka na vseh nivojih. Obstojnejša forma preživi. (Slednje je univerzalni zakon vesolja oz. bistvo teorije vsega.) Zavest nam je (med drugim) podarila iluzijo o svobodni volji. Paradoksov v resnici ni, je kvečjemu nerazumevanje realnosti. Narava ne razmeji, ponavadi hočemo razmejiti ljudje. V nekaterih združbah danes svobodno misel zavirajo različne oblike tradicij. Zelo nevarni so tudi politični pristranski mediji. Zakaj se večina ljudi brezpogojno ne izobrazi? Ker se bojijo nesprejemanja realnih dejstev med večino. Dejstva so lahko zelo kontradiktorna ljudskemu mnenju. Večina ljudi se ne potrudi dovolj, da bi dejansko razumeli, pač pa privzamejo določene družbene floskule. Problem je, da ljudje ne razmišljajo racionalno, pač pa emocionalno. Večina ljudi nameni (zavedno in nezavedno) več kot polovico svojega časa izključno za socializacijo. Posamezniki potrebujejo milijon izgovorov in pretvez pred družbo za izvršitev določenih dejanj, ki so v resnici le prikrito zadovoljevanje lastnih potreb in želja, ki (si) jih še vedno ne upajo priznati. Kakršnekoli t.i. umetniške stvaritve kot take, so v današnji družbi vprašljive. Povej kar misliš, ne skrivaj tega v metaforah. Samozavest, pokončnost, iskrenost, odkritost (do samega sebe)... so vrline, ki morajo biti odločilnega pomena pri človekovem udejstvovanju na kateremkoli področju. Svobodo moramo braniti, če jo želimo imeti. |