> Znanost : Informatika :
- Logika - Matematika - Računalništvo - Nadaljnje informiranje -
Logika (iz grščine: logos = beseda, misel)
Logika je najpomembnejša komponenta inteligentnega razmišljanja. S tem orodjem človek lahko producira novo znanje, ki ga logično povezuje z drugimi sklopi znanja ter si tako ustvarja globalno predstavo sveta.
Logično razmišljanje je najvišje orodje v iskanju resnice. Logično razmišljanje je inteligentno (logično nekontradiktorno) iskanje novih dejstev na podlagi že pridobljenih dejstev.
Tako sami odločamo na kakšni stopnji hočemo imeti svojo memsko strukturo (glej stran "življenje"). Smiselno si jo je urediti obširno in nekontradiktorno. Morda je to vseživljenjski cilj ljudi, čeprav ne nujno zavedni.
Matematika (iz grščine: máthema = učiti se)
Matematika je abstraktna znanstvena veda, ki se ukvarja z raziskovanjem števil, njihovih korelacij in vzorcev v različnih množicah. Z drugimi besedami, matematika preučuje aksiomatsko definirane abstraktne strukture z uporabo simbolne logike.
Matematika je univerzalni splošni jezik logičnih in fizikalnih sistemov. Njena moč je v natančni definiciji uporabljenega jezika, zato lahko trdimo, da je matematika najeksaktnejša veda.
Matematika zaobsega mnogo področij, najpomembnejša so: aritmetika, analiza, algebra, topologija, geometrija, kombinatorika, statistika.
Vprašanje, ki se zastavlja je, če je možno celoten svet opisati izključno matematično. Nekatere teorije nakazujejo, da ja. Primer sta M-theory in Cellular automaton theory.
Računalništvo
Računalništvo oz. celotna veja informatike je najhitreje razvijajoča panoga, na njej pa sloni dobršen del današnje tehnologije. Gordon Moore, Intelov sodelavec, je leta 1965 opazil, da se v njihovem proizvodnjem procesu število tranzistorjev na mikroprocesor podvoji na določeno časovno obdobje (približno dve leti). Temu ustrezno tudi hitrost procesorjev s časom raste eksponentno. Presenetljivo je, da se je njegova ugotovitev izkazala za zelo natančno in dolgoživo. Pojav velja še denes in ga imenujemo kar Mooreov zakon.
Iz podatkov za število tranzistorjev v mikroprocesorjih Intel in AMD lahko narišemo spodnji graf iz katerega je razvidno, da se eksponentni trend od prvega mikroprocesorja Intel 4004 iz leta 1971 do danes ni bistveno spremenil. Obdobje podvajanja je vse do danes zelo blizu letu in pol.
Poglejmo si še kako se je spreminjala hitrosti procesorjev na denarno enoto pri tipičnih računalnikih (PC in super računalniki). Na podlagi tabele s podatki o novih računalnikih, ki jo sproti dopolnjuje Hans Moravec, lahko grafično spremljamo kako se spreminja hitrost procesorjev: MIPS (milijon ukazov na sekundo) na ameriški dolar.
Zaradi večje preglednosti je navpična os vedno v logaritemski skali. Razvidno je, da je rast celo čedalje hitrejša. V zadnjih letih je obdobje podvajanja že krajše od leta in pol.
Tako se vprašamo kam nas tak trend eksponentne rasti vodi. Prihodnost je negotova, vendar, če trende ekstrapoliramo, lahko opazimo smernice, ki nakazujejo pot k tehnološki singularnosti (glej stran "ekstrapolacija").
Tako nagel napredek v računalništvu je že globoko posegel v naša življenja. Danes je že skoraj v vsaki elektronski napravi, ki jo uporabljamo za reševanje svojih tegob, vgrajen takšen ali drugačen čip. Vse večja je tudi potreba po zelo zmogljivih super računalnikih za obdelavo zapletenejših (realnejših) problemov. Zato se bo tudi trend eksponentne rasti računalniške moči nadaljeval. Seveda ne v nedogled z enako tehnologijo, ki sedaj temelji na tranzistorjih. Ti imajo namreč svoje fizikalne omejitve v delovanju pri vse manjših dimenzijah. Trenutno so tipične velikosti tranzistorjev v mikroprocesorjih že pod 30nm. Že se kažejo tudi nove tehnologije, ki bodo lahko nadomestile premajhne tranzistorje (npr. kvantno procesiranje ali 3D litografija).
Umetna inteligenca
[v delu]
Nadaljnje informiranje:
- Spletni strani, ki pokrivata področje računalništva: Računalniške novice, Slo-tech
Ang.:
- Wikipedia: Information science vsebuje ključne informacije in povezave na sorodne strani
- top500.org, seznam najzmogljivejših super računalnikov
- MathWorld.Wolfram.com, obsežno o matematiki, stran Stephena Wolframa
- Hans Moravec: When will computer hardware match the human brain?