JANEZ REPNIK
Koroški slikar Janez Repnik se posveča izključno socialni tematiki v okviru žanrske motivike z osnovno vsebino trpljenja, pri čemer se je izrazno usmeril v ekspresivno, rustika no stilizirano figuraliko v okviru ohlapnega pojma naive, ki pa ga, predvsem zaradi psihološke poglobljenosti, tudi presega. Umetnik svoje pretresljive refleksije občečloveškega trpljenja pogosto obravnava iz religioznega vidika, pri čemer spremlja trpni passio tvorni compassio, božje sofrpljenje, kot odrešujoče sočutje v eshatološkem kontekstu. Ekspresivno deformirana človeška telesa, odeta v kmetsko preprosta, z valovitimi draperijami pomečkana oblačila, so grčasto členjena in spominjajo na izruvane korenine, iz katerih so pravkar izpuhteli vsi življenski sokovi. Izmučene obraze v prvi vrsti zaznamujejo mandljaste, temnorjave, avtoportretne učinkujoče oči, katerih edino znamenje življenja so belo svetleče se zenice. Tako zre skozi oči upodobljencev v opazovalce sam avtor. Zrkla so obrobljena z močno poudarjenima vekama v obliki ribe, kar lahko morda interpretiramo v smislu krščanskega simbola ichtis (IHS). Hkrati vzbujajo pozornost močni in podolgovati nosovi, ki skupaj z očesoma tvorijo obliko križa, dolgotrajno trpljenje...
