Koroški slikar Anton Repnik je eden izmed redkih domačih likovnih ustvarjalcev, ki po eni strani ohranja socialno angažiranost svoje umetniške izpovedi, po drugi pa sega v etnografsko tematiko, prehajajoč v mitologijo ali fantazmagorijo. Skozi celostno Repnikovo ustvarjalno obdobje lahko sicer zaznamo določene premene likovnega izraza, navezujo č na tradicijo naivnega slikarstva z značilno rustikalno tipizacijo, vendar pa vseskozi ohranja prepoznaven osebni slog in individualizirano žanrsko motiviko. Motivsko se usmeri predvsem v figuralne skupine, ki jih praviloma namešča v idealistično brezprostorie, pri čemer vključi v kompozicijo tudi prepoznavne etnografske objekte, živali ali vegetacijo. Tu in tam lahko srečamo celo samostojna cvetlična tihožitja. Osnovni fematski navdih črpa umetnik iz vsakdanjega življenja preprostih Ijudi, bodisi delavcev ali kmetov, s katerimi se pooseblja, zato so njegova likovna dela toliko bolj pristna in doživeta, z očitnimi simpatiiami na strani malega človeka. Repnik si upa slovenskemu narodu po brueghelsko postaviti "značajsko ogledalo" prav pred nos, ne zato, da bi se norčeval, marveč....