|  | 
				
					| 
 |  
					| 
					
					KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE" 
					TRDITEV:
					Mikstone: "General Kranjc je bil v Bitolju »moj angel 
					varuh«!"UGOVOR: General Kranjc: "Debela 
					in mastna laž!"
 
					Sicer ne berem blogerskih tirad in natolcevanj, sem pa od 
					znancev slišal za nekega Kunstlja in njegov blog pod 
					psevdonimom »Mikstone«. Ob slučajnem pregledu zapisov o 
					svoji publicistični dejavnosti na Googlu, sem te dni naletel 
					tudi na »Mikstona«, ki je 12. aprila 2011 zapisal naslednje:
					 
					»V JLA v Bitoli sem bil šest 
					mesecev na šolanju za diverzanta, v izvidniški četi na 
					tromeji Juga, Albanija, Grčija sem končal šolanje za 
					specialca, inštruktor borilnih veščin sem bil po 6 mesecih v 
					tej enoti. V JLA sem prišel s črnim pasom iz Karateja! Sedmi 
					mesec me je general Marijan F. Kranjc (danes zgodovinar in 
					pisatelj) vzel k sebi na štab Bitolskega korpusa. Kranjc je 
					bil tam načelnik korpusa. Postal sem projektant in krivinaš, 
					stalna dovolilnica in te scene. Ko so Kranjca upokojili in 
					poslali v LJ, sem najebal. V mesecu dni sem kasiral 
					obtožnico in via vojaško sodišče v Skopju, nadaljevanje 
					poznate! Kranjca so pred kratkim novinarji Siola spraševali 
					o meni, kaj sem počel v Makedoniji, kdaj sem bil tam, kako 
					se je končalo moje služenje ..., tako da nimam kaj dodati«!
					 
					Zapisal je še, da je vojsko služil od 15. 9. 1990 do 23. 6. 
					1991.  
					Na forumu – Požar Report - pa je neki »Andrej«, verjetno 
					novinar, zapisal, da sem bil Kunstlju »angel varuh« in 
					podobne traparije, češ, da je z menoj nedavno opravil 
					intervju za Reporterja (to je bil novinar Ivan Puc), da ve, 
					kako sem bil načelnik štaba korpusa v Bitolju, pa zato 
					verjame Kunstlju …  
					Javno sem zapisal, da sem bil načelnik štaba 41. korpusa v 
					Bitolju, vendar pa v tistem času z nobenim vojakom nisem 
					imel stikov, ker sem se pripravljal za odhod iz Bitolja. 
					Konkretno: 
						
						
						Dne 30. 7. 1990 sem 
						zaprosil za upokojitev, ker sem izpolnil vse pogoje za 
						starostno pokojnino, pa sem se pripravljal za predajo 
						dolžnosti.
						
						Dne 24. 9. 1990 sem po 
						ukazu Predsednika Predsedstva SFRJ upokojen in sem do 
						odhoda (11. 10. 1990) predajal dolžnost svojemu 
						nasledniku (obiski enot in stražnic).  
					Sploh pa v Bitolju ni bilo nobenega šolanja za specialce. V 
					Bitolju je res bila izvidniška četa, vendar so se v njej 
					usposabljali izvidniki, ne pa diverzanti. V štabu korpusa 
					nismo potrebovali nobenih vojakov – projektantov (aprila 
					1991 pa sploh nisem bil v Bitolju), kurirje v Domu JLA pa 
					tudi nisem izbiral. Imel sem pač drugačne dolžnosti in 
					skrbi! Tudi nobenemu novinarju doslej nisem razlagal, kaj 
					sem delal v Makedoniji  
					Kdo debelo in mastno laže bodo bralci hitro ugotovili! 
 |  
					| 
 |  
					| 
					
					KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE" 
					- POLEMIKA SE NADALJUJE
 TRDITEV:
					Mikstone: "General 
					Kranjc me je iz obmejne enote premestil v Dom JLA Bitolj…Bull 
					sheet!"
 UGOVOR: General Kranjc: "Zopet 
					debela in grda laž! Zares nekaj smrdi!"
 
					Posredno sem bil obveščen, da 
					je bloger Mikstone 9. maja 2011 odgovoril na mojo pripombo o 
					njegovi »debelki in mastni laži« z vulgarno angleško 
					skovanko »Bull sheet!«, ki pač ni lastna vojakom, temveč 
					neki drugi marginalni skupini! Ker ta blogerski »specialec« 
					spet ponavlja laži o meni, češ, da sem ga iz obmejne enote 
					na tromeji SFRJ, Grčije in Albanije premestil v Dom JLA 
					Bitolj, da bi celo projektiral letni vrt. Resnici na ljubo 
					moram povedati, da je »letni vrt« projektiral sam poveljnik 
					korpusa in je bil odprt maja 1990, ko vojaka Kunstlja sploh 
					ni bilo v obmejni oz. v izvidniški enoti 41. korpusa.
 Drugo, kurirja v Domu JLA je odrejal pomočnik poveljnika za 
					moralno-politične zadeve, jaz sem pa imel važnejše naloge. 
					In tretje, Bitolj sem zapustil, kot že rečeno, 11. oktobra 
					1990, Kunstelj pa tudi ni romal na vojaško sodišče novembra 
					1990, kot zdaj piše, temveč pozneje v toku 1991.
 
					Sicer me njegove traparije 
					sploh ne zanimajo, hotel sem samo blogerski srenji dokazati, 
					da Mikstone debelo, mastno in grdo laže, vsaj o meni. Lahko 
					bi ga sicer tožil, vendar se mi zdi, da je z njim nekaj ni v 
					redu. Kot sam pravi: "Bull sheet!"
 Zares nekaj smrdi!
 
 |  
					| 
 |  
					| ADIJO, »OMENJENI« MIKESTONE! 
					Znanec mi sporoča: bloger 
					Mikstone je 22. maja 2011 ob 12:32:57 zapisal, da 
					»omenjenega generala ne bo komentiral«, pa tudi to, da je 
					»omenjeno napako popravil in povedal, zakaj je do nje 
					prišlo«. V nadaljevanju pa menda omenja, da mu sploh niso 
					sodili na vojaškem sodišču v Skoplju, da pa še vedno hrani 
					trimesečno dovolilnico, ki jo je »podpisal omenjeni 
					general«!  
					Zato »omenjenega« blogerja 
					pozivam, naj to dovolilnico objavi, ampak ne falsificirano! 
					To bi bilo pa že kaznivo dejanje…  
					Zato adijo, Mikstone! 
					 
					Pa preberi si mojo zadnjo 
					knjigo Legendarni slovenski obveščevalci! |  
					| 
 |  
					| 
					
					SLOVENIKA v njej ni vseh akademikov, 
					doktorjev, herojev niti vseh generalov in admiralov
 
  na vrh strani 
					  
					Nekaj obiskovalcev spletne 
					strani me je kot sodelavca za vojaštvo nacionalne 
					enciklopedije (sicer naveden z napačnim priimkom – Krajnc) 
					spraševalo, zakaj v Sloveniki ni vseh generalov in admiralov 
					slovenskega rodu. Splošni odgovor je podal gospod Martin 
					Ivanič, glavni urednik Slovenike v mariborskem Večeru 9. 11. 
					2011, ko je navedel, da v Sloveniki ni niti vseh akademikov. 
					Pri tem je poudaril, da je šlo za založniški ne pa avtorski 
					projekt, kar pomeni, da je bilo treba vsaj pri osebnostih 
					narediti strogo selekcijo. Tako so se morali redaktorji 
					gesel strogo držati določenih številčnih kriterijev in 
					izbrati intelektualno elito slovenskih osebnosti. Tako je 
					bilo določeno, da se v Sloveniko uvrsti 2.000 osebnosti od 
					14.000 iz Osebnosti – Velikega slovenskega biografskega 
					leksikona, pa so na osnovi izkazanega odstotka določali tudi 
					število osebnosti v Sloveniki. Ker je v Osebnostih 
					objavljeno 88 vojaških osebnosti, bi jih v Sloveniko moralo 
					priti samo 13 ali 0,62 %, vendar je glavni urednik to 
					število povišal na 50 oz. 53, nazadnje pa objavil samo 39 
					generalov in admiralov slovenskega rodu. Podobne redukcije 
					so bile tudi pri ostalih osebnostih, kot npr. glasbeniki: 70 
					od 126 iz Osebnosti, likovniki: 120 od 171, književniki: 140 
					od 323 itd.   
					Bil sem naprošen, da med 
					generali in admirali slovenskega rodu »vseh časov in vojska« 
					(314, po mojem genetskem in neideološkem seznamu), izberem 
					njih 50 (petdeset) in za nekatere (ki niso v ES oz. 
					Osebnosti) napišem tudi članke. Tako sem izbral 52 generalov 
					in admiralov slovenskega rodu, urednik pa je dodal še mojo 
					malenkost. Pri ostalih vsebinah, ki se nanašajo na vojaštvo 
					nisem sodeloval, saj so v glavnem povzete iz ES, vendar brez 
					navedbe avtorstva. Pri svojem predlogu izbora generalov – 
					admiralov sem se držal naslednjih kriterijev: 
						
						
						vsi generali – admirali SV 
						sodijo v Sloveniko;
						
						iz JLA vsi 
						generalpolkovniki (admirali), skoraj vsi 
						generalpodpolkovniki in nekaj generalmajorjev (akademcev);
						
						skoraj vsi partizanskih 
						generali (razen Mačka, ki je bil samo rez. 
						generalmajor);
						
						od kolaborantov samo 
						Rupnik in Vauhnik;
						
						iz ameriške vojske samo 
						dva glavna (armadni general Češarek in flotni admiral 
						Zlatoper);
						
						iz VKJ general Maister, 
						kontraadmiral Koch in nekaj znanih brigadnih generalov;
						
						iz AOV general pehote Blaž 
						Žemva in veliki admiral Anton Haus ter nekaj znanih 
						feldmaršalporočnikov (ne pa podmaršalov – čin v NDH) in 
						viceadmiralov.  
					Ker sem v predlogu prekoračil 
					številko 50, sem dopisal naslednje: »Če je treba preostale 
					tri črtati, potem naj izpadejo pod št. 17 (Janež), 22 
					(Kranjc) in 42 /Slapar).« Kasneje sem korigiral vseh 53 
					člankov, večinoma iz leksikona Osebnosti, nekaj pa sem 
					napisal tudi sam (Češarek, Geder, Petovar, Šteiner in 
					Zlatoper). Seznam objavljenih, pa tudi neuvrščenih (14) bom 
					objavil radi presoje strokovne javnosti, dodal pa bom tudi 
					konkretne pripombe in popravke, ki sem jih po izidu 
					Slovenike posredoval glavnemu uredniku. Po abc vrstnem redu 
					so v Sloveniko uvrščeni naslednji generali in admirali 
					slovenskega rodu (39), in sicer: 
						
						
						AMBROŽIČ, Ladislav - 
						Novljan, 1908–2004, partizanski generalmajor, poveljnik 
						korpusa, načelnik GŠ NOV Slovenije, namestnik poveljnika 
						vojnega letalstva JLA in načelnik vojaškega letalskega 
						šolskega centra.
						
						AVŠIČ, Jaka, 1896–1978, 
						konjeniški polkovnik VKJ – prvi poveljnik četnikov v 
						Sloveniji, partizanski generalmajor, generalpodpolkovnik 
						JLA, namestnik poveljnika GŠ NOV Slovenije, poveljnik 
						zaledja JA in vodja Vojaške misije v Berlinu.
						
						BENČIČ, Dragomir, 
						1911–1967, generalpodpolkovnik JLA, poveljnik Odreda JLA 
						STO in načelnik uprave Zslo.
						
						BROVET, Stanislav, 
						1930–2007, admiral JLA, načelnik II. uprave GŠ JLA in 
						namestnik Zslo (1988–1992).
						
						CHESAREK (ČEŠAREK), J. 
						Ferdinand - »Ches«, 1914–1993, armadni general (Four 
						Stars General) AmV, poveljnik zaledja kopenske vojske in 
						vojaški predstavnik ZDA pri OZN.
						
						ČERNI, Josip, 1903, 
						kapetan korvete VKJ, admiral JLA, poveljnik 
						Jugoslovanske vojne mornarice (1943–1950 in pomočnik 
						načelnika GŠ JLA (1950–1960).
						
						DOLNIČAR, Ivan - Janošik, 
						1921, generalpolkovnik JLA, podsekretar in pomočnik Zslo 
						(1967– 1979).
						
						GLOBOČNIK, Gustav Viktor 
						Josef, 1859–1946, pl. Vojka in feldmaršalporočnik AOV.
						
						GUTMAN, Albin, 1947, 
						general SV (2011), načelnik Ršto in GŠ SV (1993–1998), 
						glavni inšpektor SV (1999–2006), načelnik GŠ SV (2006).
						
						HAUS, dr. rer. techn. h.c. 
						Anton Johann, 1851–1917), baron in veliki admiral AOV, 
						od 1916 poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.
						
						HRIBERNIK, Rudolf - Svarun, 
						1921–2002, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, 
						poveljnik vojaškega področja Ljubljana in TO Slovenije.
						
						
						JANEŽ, Ferdinand, 
						1885–1957, poročnik AOV, Maistrov borec, topniški 
						brigadni general VKJ, poveljnik topništva Dravske 
						divizije v Ljubljani.
						
						KOCH, Metod - Ciril, 
						1874–1952, kapetan fregate AOV, kontraadmiral VKJ, prvi 
						poveljnik vojne mornarice VKJ.
						
						KOČEVAR, Franc, 1918–2005, 
						generalpolkovnik JLA, poveljnik Šibeniškega vojaškega 
						področja in sekretar Rslo SR Slovenije.
						
						KOLŠEK, mag. Konrad, 1933, 
						generalpolkovnik JLA, načelnik I. uprave GŠ JLA, 
						poveljnik 5. vojaškega območja v Zagrebu (1989–1991).
						
						KRANJC, F. Marijan, 1935, 
						generalmajor JLA, načelnik operativno-učnega oddelka 9. 
						armade, načelnik skupine za ukinitev 9. armade in 
						načelnik štaba 41. korpusa v Bitoli (1990).
						
						KVEDER, Dušan - Tomaž 
						(Poljanec), 1915–1966, generalpodpolkovnik JLA, stotnik 
						španske republikanske vojske, poveljnik GŠ NOV 
						Slovenije, načelnik uprave GŠ JLA in glavni urednik 
						Vojne enciklopedije.
						
						LAVRIČ, Johann, 1850–1941, 
						pl. Zaplaz in feldmaršalporočnik AOV.
						
						MAISTER, Rudolf - Vojanov, 
						1874–1934, major AOV, general slovenske vojske (1. 11. 
						1919) in divizijski general VKJ (1920), vodja mejne 
						komisije in kraljev častni pribočnik.
						
						MARČIČ, Karel, 1891–1972, 
						polkovnik VKJ, partizanski generalmajor, načelnik 
						oddelka v GŠ NOV Slovenije, generalpodpolkovnik JLA, 
						prvi načelnik Vojaško-geografskega inštituta JLA.
						
						OŽBOLT Jože, 1922, 
						generalpodpolkovnik JLA, poveljnik divizije in načelnik 
						štaba 9. armade.
						
						PEHAČEK, Rado, 1913–1983, 
						generalpolkovnik JLA, narodni heroj, poveljnik korpusa 
						in Ljubljanskega vojaškega področja.
						
						PETERCA, dr. Miroslav, 
						1926, generalmajor JLA, načelnik Vojaško-geografskega 
						inštituta JLA.
						
						PIRC, Franc, 1899–1954, 
						pehotni častnik AOV, letalski polkovnik – pilot VKJ, 
						partizanski generalmajor (1944) in JLA, prvi poveljnik 
						vojnega letalstva NOVJ in JA.
						
						PODBREGAR, dr. Iztok, 
						1962, generalpodpolkovnik SV (1999), načelnik GŠ SV 
						(1998– 2001).
						
						POGLAJEN, Franc - Kranjc, 
						1916–1999, narednik VKJ, generalpolkovnik JLA, narodni 
						heroj, načelnik Vojne šole JLA in poveljnik 9. armade.
						
						POTOČAR, Stane - Lazar, 
						1919–1998, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, 
						poveljnik 9. armade in načelnik GŠ JLA.
						
						ROZMAN, Franc - Stane, 
						1912–1944, partizanski generallajtnant, stotnik španske 
						republikanske armade, poveljnik GŠ NOV Slovenije.
						
						RUPNIK, Leon - Lav, 
						1880–1946, divizijski general VKJ, generalni inšpektor 
						slovenskega domobranstva (1943–1945), obsojen 1946 na 
						smrt kot vojni zločinec.
						
						SEKIRNIK, Janko, 
						1921–1996, generalpolkovnik JLA, načelnik štaba 9. 
						armade, namestnik načelnika GŠ JLA za TO.
						
						SLAPAR, Janez, 1949, 
						rezervni generalmajor TO in SV (1991), načelnik Ršto 
						Slovenije (1990–1993).
						
						TAVČAR, Franc - Rok, 
						1920–2000, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, načelnik 
						Inženirske uprave GŠ JLA in poveljnik 9. armade 
						(1972–1980).
						
						TEGETTHOFF, Wilhelm Joseph 
						Franz Seraph Gabriel, 1827–1871, baron in viceadmiral 
						AOV, poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.
						
						TOMŠE, Joseph, 1850–1938, 
						pl. Savskidolski in titularni feldmaršalporočnik AOV, 
						predsednik Tehničnega vojaškega sveta na Dunaju. 
						
						
						ULEPIČ, Zdenko, 1906, 
						letalski major VKJ, generalpolkovnik JLA, poveljnik voj. 
						letalstva JLA in pomočnik Zslo.
						
						VAUHNIK, Vladimir, 
						1896–1955, stotnik AOV, Maistrov borec, polkovnik VKJ, 
						brigadni general JVvD, vojaški ataše VKJ v Berlinu, 
						namestnik poveljnika četniške vojske v Sloveniji.
						
						VRTAR, mag. Avgust, 
						1926–1999, generalpolkovnik JLA, načelnik Visoke vojaško 
						politične šole in pomočnik Zslo za 
						znanstveno-raziskovalno delo (1981–1986).
						
						ZLATOPER, J. Ronald, 1942, 
						admiral flote vojne mornarice AmV (Admiral Four Stars), 
						poveljnik pacifiške flote (1994), slovenski častni 
						konzul na Havajih. 
						
						ŽEMVA, Blaž (SCHEMUA 
						Blasius), 1856–1920, baron in general pehote AOV, 
						načelnik generalštaba AOV 1911–1912.  
					Torej, iz mojega predloga v 
					Sloveniko niso uvrščeni naslednji generali in admirali (14): 
						
						
						AHLIN Alojz, 1926–2002, 
						generalmajor JLA, namestnik načelnika Varnostne uprave 
						Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. 
						
						GEDER, Alan, 1958, 
						generalmajor, namestnik načelnika GŠ SV (2010).
						
						HOČEVAR, Ivan, 1933, 
						generalpodpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in 
						namestnik načelnika GŠ za VL–Pzo. 
						
						INKRET, Franc, 1914–1978, 
						poročnik VKJ, generalpodpolkovnik JLA, načelnik Uprave 
						topništva GŠ JLA.
						
						JAKIČ, Jože, 1921, 
						generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra in 
						Uprave Abko GŠ JLA.
						
						JERKIČ Branko, 1925, 
						generalpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in 9. 
						armade (1980–1985).
						
						LIPIČ, Ladislav, 1951, 
						generalmajor SV (2003), načelnik GŠ SV (2002), ambasador 
						v Madžarski.
						
						MIRTIČ, Mirko, 1929, 
						generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra 
						Topniško-raketnih enot (Tre) Pzo, načelnik Šole 
						operatike in načelnik štaba 9. armade.
						
						PAVČIČ, Edvard, 1929, 
						generalpodpolkovnik JLA, pomočnik poveljnika 9. armade 
						in poveljnik TO Slovenije.
						
						PETOVAR, Rudolf, 
						1916–2004, poročnik VKJ in generalpolkovnik JLA, 
						poveljnik 3. korpusa NOV in pomočnik zveznega sekretarja 
						ljudske obrambe za zaledje.
						
						ŠTEINER, mag. Alojz, 1957, 
						generalmajor SV (2006), načelnik GŠ SV (2006).
						
						TROHA, Teodor, 1933, 
						generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra Abko 
						in uprave Abko v GŠ JLA in namestnik poveljnika 3. 
						vojaškega območja v Skopju.
						
						VIDMAR, Marijan, 1936, 
						generalmajor JLA, načelnik štaba Ršto Slovenije in 14. 
						korpusa v Ljubljani
						
						ZORC, Milovan, 1935, 
						generalmajor JLA, načelnik Ršto Slovenije, poveljnik 
						divizije in korpusa, obrambni svetovalec PR Slovenije.
						 
					Po izidu Slovenike sem 
					glavnemu uredniku dne 13. in 17. 11. 2011 poslal nekaj 
					pripomb in predlogov, opozoril pa sem tudi na nekaj manjših 
					napak, in sicer: 
						
						
						Izrazil zahvalo, da je pri 
						austroogrskih generalih upoštevani slovenski izraz - 
						feldmaršalporočnik za čin feldmaršallajtnanta namesto 
						hrvaško-domobranskega »podmaršala«
						
						Kot sodelavec za 
						»vojaštvo« sem na začetnih straneh predstavljen z 
						napačnim priimkom Krajnc, namesto Kranjc oz. bolj točno 
						Marijan F. Kranjc. Prosil sem tudi, da se v mojem članku 
						oznaka »vojni zgodovinar« prekvalificira v vojaški 
						publicist.
						
						Izrazil sem razočaranje, 
						da je namesto obljubljenih 50 generalov – admiralov 
						izbor skrčen na 39.
						
						Poudaril sem, da bo v 
						javnosti največ pripomb, ker nista uvrščena dva 
						operativna generalmajorja SV (Alojz Šteiner in Alen 
						Geder), medtem ko za kontraadmirala Renata Petriča 
						predlog ni bil niti podan. 
						
						Izrazil sem začudenje, 
						zakaj sta izpuščena dva generalpolkovnika JLA – Branko 
						Jerkič in Rudi Petovar. 
						
						Prav tako sem izrazil 
						začudenje, zakaj nimata članka edina dva doktorja 
						vojaških ved – dr. Anton Žabkar (omenjen med 
						obramboslovci, kamor sicer ne sodi) in dr. Bojan 
						Potočnik, posebno pa moti, da jezikoslovci niso omenili 
						niti z besedico dr. Toma Korošca, avtorja prvega 
						vojaškega slovarja.
						
						Ker se je med tiskom 
						Slovenike ugotovilo, da veliki admiral Anton Haus ni 
						slovenskega porekla (ugotovil dr. Franc Rozman iz 
						Maribora), sem predlagal, da se v prvem ponatisu namesto 
						njega uvrsti generalpolkovnik Branko Jerkič, doda pa še 
						Aleksander Krobatin, feldmaršal AOV in vojni minister, 
						kar je dejansko najvišji čin in položaj, ki ga je 
						dosegel nek general – admiral slovenskega rodu!
						
						Prosil sem, da se, poleg 
						že omenjenih, popravijo tudi naslednje napake: Iztok 
						Podbregar, ni generalpolkovnik, temveč samo 
						generalpodpolkovnik; Joseph Tomše – niso mu podelili 
						podmaršalski in plemiški naslov, temveč je bil 1914 
						povišan v titularnega feldmaršalporočnika, plemiški 
						naslov pa je dobil 1907; Blaž Žemva – ni bil pehotni 
						generalpolkovnik, temveč general pehote. |  
					| 
 |  
					| 
					
					MIKESTONE – OBJAVA FOTOGRAFIJE BREZ 
					DOVOLJENJA (24. februar 2012)
 
					Nekaj dni nazaj me je znanec spraševal, ali sem specijalcu 
					M. Kunstlju dovolil objavo svoje fotografije v generalski 
					uniformi, pa sem mu odgovoril, da nisem niti bi to dovolil, 
					saj z njim nisem imel nobenih stikov ne tukaj še manj pa 
					leta 1989/90 v Bitolju. Zato sem vseeno pogledal na Mikstone 
					special Blog, začetni 37. del pod naslovom 
							
							 Enostaven je govor resnice. 
					Prikazujem kopijo tega zapisa, kjer avtor zapiše nekaj 
					popravkov (nisem več njegov »angel varuh«), še vedno pa 
					vztraja, da sem mu jaz, kot načelnik štaba Bitoljskega 
					korpusa, podpisal dovolilnico za delo pri Domu JLA. To je 
					popolnoma lažna trditev, saj ima načelnik štaba korpusa 
					važnejša opravila kot pa je podpisovanje dovolilnic. To je 
					verjetno storil polkovnik Trajković, poveljnik pehotne 
					brigade oz. vojašnice, ki je to pooblastilo vsekakor imel.
					 
					Predvsem pa sem bil presenečen, ko je avtor bloga brez 
					pisnega dovoljenja objavil mojo fotografijo v generalski 
					uniformi, katero je protipravno prekopiral z moje spletne 
					strani. Spletna stran je avtorski zaščitena, poleg tega pa 
					je zraven tudi zapisano: »Objavljanje in kopiranje je 
					dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.« Ker avtor 
					bloga tega dovoljenja nima, ga pozivam, da navedeno 
					fotografijo takoj umakne, sicer bom zadevo predal svojemu 
					odvetniku.  
					Sporni del pa glasi (izgleda) takole: Služenje v JLA! Kot vsi rojeni leta 1970 sem bil napoten 
					na služenje vojaškega roka septembra 1989. Bitola! Po šest 
					mesečnem drilu in usposabljanju v izvidniški četi sem 
					pristal v oddelku diverzantov podporočnika Veliše Ribaća. 
					Preobrat pa se je zgodil, ko so iskali dva gradbena tehnika 
					za neko delo. Sicer nisem gradbeni tehnik, ker sem obiskoval 
					smer Geodezijo, ampak naziv Srednja Gradbena šola Ivana 
					Kavčiča … je zadostoval. Dobil sem neko projektantsko delo v 
					domu JLA. Prava korist od tega “položaja” v JLA je bila 
					dovolilnica za delo v mestu, ki jo je podpisal general 
					Kranjc. Nekje sem navajal, da je bil general Kranjc moj 
					angel varuh v Bitoli. Tu sem mogoče pretiraval, ker sem 
					omenjenega generala videl vsega dvakrat po nekaj minut. 
					Moral bi zapisati, da je bila dovolilnica s katero sem 
					povsod mahal, moj angel varuh. Od zore do mraka sem visel v 
					centru mesta ali pa sem spal v domu JLA. Takrat sem spoznal 
					Ofelijo, ki je bila kasneje krivec, da sem se vrnil v 
					Bitolo. Vojaški rok sem končal avgusta 1990 in se srečno 
					vrnil domov.
 
					In res sem odpotoval v Bitolo 
					brez jasnih načrtov. Stara ljubezen iz vojaških dni je spet 
					vzplamtela in po tednu dni sem se iz Hotela Epinal preselil 
					k njej. Ofelija se piše Maroh. Njen ded je slovenec in 
					vojaška kariera ga je pripeljala v Makedonijo, kjer si je 
					ustvaril družino.  
					Hotel sem poiskati generala Kranjca, pa se je v tem 
					času že upokojil. Vseeno so mi uredili službo v štabu v 
					“građevinskom sektoru”. V začetku marca 1991 sem se vrnil v 
					Ljubljano, da uredim papirje… (okrepitve so moje – MFK).
					 
					P.S.Po elektronski pošti sem avtorju bloga poslal še osebno 
					opozorilo in poziv, da umakne mojo fotografijo, saj ne 
					spadam v njegovo družbo, ki je 1991 celo streljala na mojo 
					hišo v Ortneku …
 
 
 
					Dodatek 26.2.2012 
					Mitja Kunstelj mi je na gornje 
					neprijazno odgovoril dvakrat: 
					 
						
						
						Sliko sem našel na Google 
						picture in je na voljo vsem. Blog ni medij … 
						
						
						Še to v vednost. Ponudnik 
						WordPress podpira program Zemanta, ki je avtomatsko 
						ponudil vašo sliko pod iskalnim nizom BITOLA, če se bo 
						odvetnik ukvarjal s tem. Torej lahko tožiš Google ali 
						Zemanto. Zaščitenih slik ne moreš naložit na blog.
						 
					Moj tehnični urednik je pristavil to:Ker na spletni strani piše, da so strani avtorsko 
					zaščitene, z oznako 
					© 
					(copyright), zraven pa še dodano, da je za kopiranje 
					potrebno pisno dovoljenje avtorja, je to dovolj povedano. Če 
					na Google klikneš na »slike-pictures«, se odpre okno za 
					iskanje slik. Če daš notri pojme »bitola«, »wordpress« ali »bitola 
					wordpress«, nikjer ni mogoče najti te slike! Če sliko v 
					Google povečaš, se na desni strani pojavi napis »This image 
					may be subject to copyright«. Torej. tudi Google opozarja, 
					da slika je, vendar moraš preveriti zaščito avtorskih pravic 
					te slike. Ker so na spletni strani zapisane avtorske 
					pravice, tudi Google priporoča, da se te pravice upoštevajo. 
					Sicer pa je stvar bontona in lepega vedenja, da se za vsako 
					kopiranje, tudi na blogu, navede vir, link in avtorja.
 
					Moje dodatno preverjanje je pokazalo, da navedbe Kunstlja o 
					tem, kje je našel mojo fotografijo in jo prekopiral, sploh 
					niso točne, kar pomeni, da ponovno zavaja in laže! Vsakdo, 
					ki ima računalnik, lahko to tudi sam preveri! Objavljena 
					fotografija je samo na moji spletni strani v razdelku »O 
					avtorju« in nikjer druge. Ostale moje fotografije pa je res 
					možno najti na Googlu, vendar samo pod »Marijan F. Kranjc« 
					in na FB. 
					Danes je Kunstelj zamenjal fotografijo in je sedaj tista iz 
					FB. Prva je bila ta, iz 
							
							 moje strani (desna). Sedaj pa je na njem  naslednja. 
 |  
					| 
 |  
					| 
					
					BLOGER »MIKESTONE« - »LAŽNIVI KLJUKEC«(12.5.2013)
 
 Znanec mi sporoča, da se je bloger »Mikstone« zopet spravil 
					nadme. Ob obletnici smrti maršala Tita je zapisal, da sem 
					bil takrat »v širši ekipi, ki je čuvala maršala v UKC«.
 Pri nas v Prlekiji pravimo tistemu, ki se trikrat »debelo« 
					zlaže, da je »Lažnivi Kljukec«.
 Obiskovalci mojega spletišča vedo, da sem bil 5. maja 1980 
					po 13. uri na vlaku za Beograd, kjer sem bil slušatelj 
					(enoletne) Šole narodne obrambe.
 |  
					| 
 |  
					| Sodni spor Čanžek – Brejc (14.09.2013)
 
 Zakaj nisem hotel pričati v sodnem sporu proti Brejcu?
  Zapis v PDF |  
					| 
 |  |