|
|
KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE"
TRDITEV:
Mikstone: "General Kranjc je bil v Bitolju »moj angel
varuh«!"
UGOVOR: General Kranjc: "Debela
in mastna laž!"
Sicer ne berem blogerskih tirad in natolcevanj, sem pa od
znancev slišal za nekega Kunstlja in njegov blog pod
psevdonimom »Mikstone«. Ob slučajnem pregledu zapisov o
svoji publicistični dejavnosti na Googlu, sem te dni naletel
tudi na »Mikstona«, ki je 12. aprila 2011 zapisal naslednje:
»V JLA v Bitoli sem bil šest
mesecev na šolanju za diverzanta, v izvidniški četi na
tromeji Juga, Albanija, Grčija sem končal šolanje za
specialca, inštruktor borilnih veščin sem bil po 6 mesecih v
tej enoti. V JLA sem prišel s črnim pasom iz Karateja! Sedmi
mesec me je general Marijan F. Kranjc (danes zgodovinar in
pisatelj) vzel k sebi na štab Bitolskega korpusa. Kranjc je
bil tam načelnik korpusa. Postal sem projektant in krivinaš,
stalna dovolilnica in te scene. Ko so Kranjca upokojili in
poslali v LJ, sem najebal. V mesecu dni sem kasiral
obtožnico in via vojaško sodišče v Skopju, nadaljevanje
poznate! Kranjca so pred kratkim novinarji Siola spraševali
o meni, kaj sem počel v Makedoniji, kdaj sem bil tam, kako
se je končalo moje služenje ..., tako da nimam kaj dodati«!
Zapisal je še, da je vojsko služil od 15. 9. 1990 do 23. 6.
1991.
Na forumu – Požar Report - pa je neki »Andrej«, verjetno
novinar, zapisal, da sem bil Kunstlju »angel varuh« in
podobne traparije, češ, da je z menoj nedavno opravil
intervju za Reporterja (to je bil novinar Ivan Puc), da ve,
kako sem bil načelnik štaba korpusa v Bitolju, pa zato
verjame Kunstlju …
Javno sem zapisal, da sem bil načelnik štaba 41. korpusa v
Bitolju, vendar pa v tistem času z nobenim vojakom nisem
imel stikov, ker sem se pripravljal za odhod iz Bitolja.
Konkretno:
-
Dne 30. 7. 1990 sem
zaprosil za upokojitev, ker sem izpolnil vse pogoje za
starostno pokojnino, pa sem se pripravljal za predajo
dolžnosti.
-
Dne 24. 9. 1990 sem po
ukazu Predsednika Predsedstva SFRJ upokojen in sem do
odhoda (11. 10. 1990) predajal dolžnost svojemu
nasledniku (obiski enot in stražnic).
Sploh pa v Bitolju ni bilo nobenega šolanja za specialce. V
Bitolju je res bila izvidniška četa, vendar so se v njej
usposabljali izvidniki, ne pa diverzanti. V štabu korpusa
nismo potrebovali nobenih vojakov – projektantov (aprila
1991 pa sploh nisem bil v Bitolju), kurirje v Domu JLA pa
tudi nisem izbiral. Imel sem pač drugačne dolžnosti in
skrbi! Tudi nobenemu novinarju doslej nisem razlagal, kaj
sem delal v Makedoniji
Kdo debelo in mastno laže bodo bralci hitro ugotovili!
|
|
KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE"
- POLEMIKA SE NADALJUJE
TRDITEV:
Mikstone: "General
Kranjc me je iz obmejne enote premestil v Dom JLA Bitolj…Bull
sheet!"
UGOVOR: General Kranjc: "Zopet
debela in grda laž! Zares nekaj smrdi!"
Posredno sem bil obveščen, da
je bloger Mikstone 9. maja 2011 odgovoril na mojo pripombo o
njegovi »debelki in mastni laži« z vulgarno angleško
skovanko »Bull sheet!«, ki pač ni lastna vojakom, temveč
neki drugi marginalni skupini! Ker ta blogerski »specialec«
spet ponavlja laži o meni, češ, da sem ga iz obmejne enote
na tromeji SFRJ, Grčije in Albanije premestil v Dom JLA
Bitolj, da bi celo projektiral letni vrt. Resnici na ljubo
moram povedati, da je »letni vrt« projektiral sam poveljnik
korpusa in je bil odprt maja 1990, ko vojaka Kunstlja sploh
ni bilo v obmejni oz. v izvidniški enoti 41. korpusa.
Drugo, kurirja v Domu JLA je odrejal pomočnik poveljnika za
moralno-politične zadeve, jaz sem pa imel važnejše naloge.
In tretje, Bitolj sem zapustil, kot že rečeno, 11. oktobra
1990, Kunstelj pa tudi ni romal na vojaško sodišče novembra
1990, kot zdaj piše, temveč pozneje v toku 1991.
Sicer me njegove traparije
sploh ne zanimajo, hotel sem samo blogerski srenji dokazati,
da Mikstone debelo, mastno in grdo laže, vsaj o meni. Lahko
bi ga sicer tožil, vendar se mi zdi, da je z njim nekaj ni v
redu. Kot sam pravi: "Bull sheet!"
Zares nekaj smrdi!
|
|
ADIJO, »OMENJENI« MIKESTONE!
Znanec mi sporoča: bloger
Mikstone je 22. maja 2011 ob 12:32:57 zapisal, da
»omenjenega generala ne bo komentiral«, pa tudi to, da je
»omenjeno napako popravil in povedal, zakaj je do nje
prišlo«. V nadaljevanju pa menda omenja, da mu sploh niso
sodili na vojaškem sodišču v Skoplju, da pa še vedno hrani
trimesečno dovolilnico, ki jo je »podpisal omenjeni
general«!
Zato »omenjenega« blogerja
pozivam, naj to dovolilnico objavi, ampak ne falsificirano!
To bi bilo pa že kaznivo dejanje…
Zato adijo, Mikstone!
Pa preberi si mojo zadnjo
knjigo Legendarni slovenski obveščevalci! |
|
SLOVENIKA
v njej ni vseh akademikov,
doktorjev, herojev niti vseh generalov in admiralov
na vrh strani
Nekaj obiskovalcev spletne
strani me je kot sodelavca za vojaštvo nacionalne
enciklopedije (sicer naveden z napačnim priimkom – Krajnc)
spraševalo, zakaj v Sloveniki ni vseh generalov in admiralov
slovenskega rodu. Splošni odgovor je podal gospod Martin
Ivanič, glavni urednik Slovenike v mariborskem Večeru 9. 11.
2011, ko je navedel, da v Sloveniki ni niti vseh akademikov.
Pri tem je poudaril, da je šlo za založniški ne pa avtorski
projekt, kar pomeni, da je bilo treba vsaj pri osebnostih
narediti strogo selekcijo. Tako so se morali redaktorji
gesel strogo držati določenih številčnih kriterijev in
izbrati intelektualno elito slovenskih osebnosti. Tako je
bilo določeno, da se v Sloveniko uvrsti 2.000 osebnosti od
14.000 iz Osebnosti – Velikega slovenskega biografskega
leksikona, pa so na osnovi izkazanega odstotka določali tudi
število osebnosti v Sloveniki. Ker je v Osebnostih
objavljeno 88 vojaških osebnosti, bi jih v Sloveniko moralo
priti samo 13 ali 0,62 %, vendar je glavni urednik to
število povišal na 50 oz. 53, nazadnje pa objavil samo 39
generalov in admiralov slovenskega rodu. Podobne redukcije
so bile tudi pri ostalih osebnostih, kot npr. glasbeniki: 70
od 126 iz Osebnosti, likovniki: 120 od 171, književniki: 140
od 323 itd.
Bil sem naprošen, da med
generali in admirali slovenskega rodu »vseh časov in vojska«
(314, po mojem genetskem in neideološkem seznamu), izberem
njih 50 (petdeset) in za nekatere (ki niso v ES oz.
Osebnosti) napišem tudi članke. Tako sem izbral 52 generalov
in admiralov slovenskega rodu, urednik pa je dodal še mojo
malenkost. Pri ostalih vsebinah, ki se nanašajo na vojaštvo
nisem sodeloval, saj so v glavnem povzete iz ES, vendar brez
navedbe avtorstva. Pri svojem predlogu izbora generalov –
admiralov sem se držal naslednjih kriterijev:
-
vsi generali – admirali SV
sodijo v Sloveniko;
-
iz JLA vsi
generalpolkovniki (admirali), skoraj vsi
generalpodpolkovniki in nekaj generalmajorjev (akademcev);
-
skoraj vsi partizanskih
generali (razen Mačka, ki je bil samo rez.
generalmajor);
-
od kolaborantov samo
Rupnik in Vauhnik;
-
iz ameriške vojske samo
dva glavna (armadni general Češarek in flotni admiral
Zlatoper);
-
iz VKJ general Maister,
kontraadmiral Koch in nekaj znanih brigadnih generalov;
-
iz AOV general pehote Blaž
Žemva in veliki admiral Anton Haus ter nekaj znanih
feldmaršalporočnikov (ne pa podmaršalov – čin v NDH) in
viceadmiralov.
Ker sem v predlogu prekoračil
številko 50, sem dopisal naslednje: »Če je treba preostale
tri črtati, potem naj izpadejo pod št. 17 (Janež), 22
(Kranjc) in 42 /Slapar).« Kasneje sem korigiral vseh 53
člankov, večinoma iz leksikona Osebnosti, nekaj pa sem
napisal tudi sam (Češarek, Geder, Petovar, Šteiner in
Zlatoper). Seznam objavljenih, pa tudi neuvrščenih (14) bom
objavil radi presoje strokovne javnosti, dodal pa bom tudi
konkretne pripombe in popravke, ki sem jih po izidu
Slovenike posredoval glavnemu uredniku. Po abc vrstnem redu
so v Sloveniko uvrščeni naslednji generali in admirali
slovenskega rodu (39), in sicer:
-
AMBROŽIČ, Ladislav -
Novljan, 1908–2004, partizanski generalmajor, poveljnik
korpusa, načelnik GŠ NOV Slovenije, namestnik poveljnika
vojnega letalstva JLA in načelnik vojaškega letalskega
šolskega centra.
-
AVŠIČ, Jaka, 1896–1978,
konjeniški polkovnik VKJ – prvi poveljnik četnikov v
Sloveniji, partizanski generalmajor, generalpodpolkovnik
JLA, namestnik poveljnika GŠ NOV Slovenije, poveljnik
zaledja JA in vodja Vojaške misije v Berlinu.
-
BENČIČ, Dragomir,
1911–1967, generalpodpolkovnik JLA, poveljnik Odreda JLA
STO in načelnik uprave Zslo.
-
BROVET, Stanislav,
1930–2007, admiral JLA, načelnik II. uprave GŠ JLA in
namestnik Zslo (1988–1992).
-
CHESAREK (ČEŠAREK), J.
Ferdinand - »Ches«, 1914–1993, armadni general (Four
Stars General) AmV, poveljnik zaledja kopenske vojske in
vojaški predstavnik ZDA pri OZN.
-
ČERNI, Josip, 1903,
kapetan korvete VKJ, admiral JLA, poveljnik
Jugoslovanske vojne mornarice (1943–1950 in pomočnik
načelnika GŠ JLA (1950–1960).
-
DOLNIČAR, Ivan - Janošik,
1921, generalpolkovnik JLA, podsekretar in pomočnik Zslo
(1967– 1979).
-
GLOBOČNIK, Gustav Viktor
Josef, 1859–1946, pl. Vojka in feldmaršalporočnik AOV.
-
GUTMAN, Albin, 1947,
general SV (2011), načelnik Ršto in GŠ SV (1993–1998),
glavni inšpektor SV (1999–2006), načelnik GŠ SV (2006).
-
HAUS, dr. rer. techn. h.c.
Anton Johann, 1851–1917), baron in veliki admiral AOV,
od 1916 poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.
-
HRIBERNIK, Rudolf - Svarun,
1921–2002, generalpolkovnik JLA, narodni heroj,
poveljnik vojaškega področja Ljubljana in TO Slovenije.
-
JANEŽ, Ferdinand,
1885–1957, poročnik AOV, Maistrov borec, topniški
brigadni general VKJ, poveljnik topništva Dravske
divizije v Ljubljani.
-
KOCH, Metod - Ciril,
1874–1952, kapetan fregate AOV, kontraadmiral VKJ, prvi
poveljnik vojne mornarice VKJ.
-
KOČEVAR, Franc, 1918–2005,
generalpolkovnik JLA, poveljnik Šibeniškega vojaškega
področja in sekretar Rslo SR Slovenije.
-
KOLŠEK, mag. Konrad, 1933,
generalpolkovnik JLA, načelnik I. uprave GŠ JLA,
poveljnik 5. vojaškega območja v Zagrebu (1989–1991).
-
KRANJC, F. Marijan, 1935,
generalmajor JLA, načelnik operativno-učnega oddelka 9.
armade, načelnik skupine za ukinitev 9. armade in
načelnik štaba 41. korpusa v Bitoli (1990).
-
KVEDER, Dušan - Tomaž
(Poljanec), 1915–1966, generalpodpolkovnik JLA, stotnik
španske republikanske vojske, poveljnik GŠ NOV
Slovenije, načelnik uprave GŠ JLA in glavni urednik
Vojne enciklopedije.
-
LAVRIČ, Johann, 1850–1941,
pl. Zaplaz in feldmaršalporočnik AOV.
-
MAISTER, Rudolf - Vojanov,
1874–1934, major AOV, general slovenske vojske (1. 11.
1919) in divizijski general VKJ (1920), vodja mejne
komisije in kraljev častni pribočnik.
-
MARČIČ, Karel, 1891–1972,
polkovnik VKJ, partizanski generalmajor, načelnik
oddelka v GŠ NOV Slovenije, generalpodpolkovnik JLA,
prvi načelnik Vojaško-geografskega inštituta JLA.
-
OŽBOLT Jože, 1922,
generalpodpolkovnik JLA, poveljnik divizije in načelnik
štaba 9. armade.
-
PEHAČEK, Rado, 1913–1983,
generalpolkovnik JLA, narodni heroj, poveljnik korpusa
in Ljubljanskega vojaškega področja.
-
PETERCA, dr. Miroslav,
1926, generalmajor JLA, načelnik Vojaško-geografskega
inštituta JLA.
-
PIRC, Franc, 1899–1954,
pehotni častnik AOV, letalski polkovnik – pilot VKJ,
partizanski generalmajor (1944) in JLA, prvi poveljnik
vojnega letalstva NOVJ in JA.
-
PODBREGAR, dr. Iztok,
1962, generalpodpolkovnik SV (1999), načelnik GŠ SV
(1998– 2001).
-
POGLAJEN, Franc - Kranjc,
1916–1999, narednik VKJ, generalpolkovnik JLA, narodni
heroj, načelnik Vojne šole JLA in poveljnik 9. armade.
-
POTOČAR, Stane - Lazar,
1919–1998, generalpolkovnik JLA, narodni heroj,
poveljnik 9. armade in načelnik GŠ JLA.
-
ROZMAN, Franc - Stane,
1912–1944, partizanski generallajtnant, stotnik španske
republikanske armade, poveljnik GŠ NOV Slovenije.
-
RUPNIK, Leon - Lav,
1880–1946, divizijski general VKJ, generalni inšpektor
slovenskega domobranstva (1943–1945), obsojen 1946 na
smrt kot vojni zločinec.
-
SEKIRNIK, Janko,
1921–1996, generalpolkovnik JLA, načelnik štaba 9.
armade, namestnik načelnika GŠ JLA za TO.
-
SLAPAR, Janez, 1949,
rezervni generalmajor TO in SV (1991), načelnik Ršto
Slovenije (1990–1993).
-
TAVČAR, Franc - Rok,
1920–2000, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, načelnik
Inženirske uprave GŠ JLA in poveljnik 9. armade
(1972–1980).
-
TEGETTHOFF, Wilhelm Joseph
Franz Seraph Gabriel, 1827–1871, baron in viceadmiral
AOV, poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.
-
TOMŠE, Joseph, 1850–1938,
pl. Savskidolski in titularni feldmaršalporočnik AOV,
predsednik Tehničnega vojaškega sveta na Dunaju.
-
ULEPIČ, Zdenko, 1906,
letalski major VKJ, generalpolkovnik JLA, poveljnik voj.
letalstva JLA in pomočnik Zslo.
-
VAUHNIK, Vladimir,
1896–1955, stotnik AOV, Maistrov borec, polkovnik VKJ,
brigadni general JVvD, vojaški ataše VKJ v Berlinu,
namestnik poveljnika četniške vojske v Sloveniji.
-
VRTAR, mag. Avgust,
1926–1999, generalpolkovnik JLA, načelnik Visoke vojaško
politične šole in pomočnik Zslo za
znanstveno-raziskovalno delo (1981–1986).
-
ZLATOPER, J. Ronald, 1942,
admiral flote vojne mornarice AmV (Admiral Four Stars),
poveljnik pacifiške flote (1994), slovenski častni
konzul na Havajih.
-
ŽEMVA, Blaž (SCHEMUA
Blasius), 1856–1920, baron in general pehote AOV,
načelnik generalštaba AOV 1911–1912.
Torej, iz mojega predloga v
Sloveniko niso uvrščeni naslednji generali in admirali (14):
-
AHLIN Alojz, 1926–2002,
generalmajor JLA, namestnik načelnika Varnostne uprave
Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.
-
GEDER, Alan, 1958,
generalmajor, namestnik načelnika GŠ SV (2010).
-
HOČEVAR, Ivan, 1933,
generalpodpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in
namestnik načelnika GŠ za VL–Pzo.
-
INKRET, Franc, 1914–1978,
poročnik VKJ, generalpodpolkovnik JLA, načelnik Uprave
topništva GŠ JLA.
-
JAKIČ, Jože, 1921,
generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra in
Uprave Abko GŠ JLA.
-
JERKIČ Branko, 1925,
generalpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in 9.
armade (1980–1985).
-
LIPIČ, Ladislav, 1951,
generalmajor SV (2003), načelnik GŠ SV (2002), ambasador
v Madžarski.
-
MIRTIČ, Mirko, 1929,
generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra
Topniško-raketnih enot (Tre) Pzo, načelnik Šole
operatike in načelnik štaba 9. armade.
-
PAVČIČ, Edvard, 1929,
generalpodpolkovnik JLA, pomočnik poveljnika 9. armade
in poveljnik TO Slovenije.
-
PETOVAR, Rudolf,
1916–2004, poročnik VKJ in generalpolkovnik JLA,
poveljnik 3. korpusa NOV in pomočnik zveznega sekretarja
ljudske obrambe za zaledje.
-
ŠTEINER, mag. Alojz, 1957,
generalmajor SV (2006), načelnik GŠ SV (2006).
-
TROHA, Teodor, 1933,
generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra Abko
in uprave Abko v GŠ JLA in namestnik poveljnika 3.
vojaškega območja v Skopju.
-
VIDMAR, Marijan, 1936,
generalmajor JLA, načelnik štaba Ršto Slovenije in 14.
korpusa v Ljubljani
-
ZORC, Milovan, 1935,
generalmajor JLA, načelnik Ršto Slovenije, poveljnik
divizije in korpusa, obrambni svetovalec PR Slovenije.
Po izidu Slovenike sem
glavnemu uredniku dne 13. in 17. 11. 2011 poslal nekaj
pripomb in predlogov, opozoril pa sem tudi na nekaj manjših
napak, in sicer:
-
Izrazil zahvalo, da je pri
austroogrskih generalih upoštevani slovenski izraz -
feldmaršalporočnik za čin feldmaršallajtnanta namesto
hrvaško-domobranskega »podmaršala«
-
Kot sodelavec za
»vojaštvo« sem na začetnih straneh predstavljen z
napačnim priimkom Krajnc, namesto Kranjc oz. bolj točno
Marijan F. Kranjc. Prosil sem tudi, da se v mojem članku
oznaka »vojni zgodovinar« prekvalificira v vojaški
publicist.
-
Izrazil sem razočaranje,
da je namesto obljubljenih 50 generalov – admiralov
izbor skrčen na 39.
-
Poudaril sem, da bo v
javnosti največ pripomb, ker nista uvrščena dva
operativna generalmajorja SV (Alojz Šteiner in Alen
Geder), medtem ko za kontraadmirala Renata Petriča
predlog ni bil niti podan.
-
Izrazil sem začudenje,
zakaj sta izpuščena dva generalpolkovnika JLA – Branko
Jerkič in Rudi Petovar.
-
Prav tako sem izrazil
začudenje, zakaj nimata članka edina dva doktorja
vojaških ved – dr. Anton Žabkar (omenjen med
obramboslovci, kamor sicer ne sodi) in dr. Bojan
Potočnik, posebno pa moti, da jezikoslovci niso omenili
niti z besedico dr. Toma Korošca, avtorja prvega
vojaškega slovarja.
-
Ker se je med tiskom
Slovenike ugotovilo, da veliki admiral Anton Haus ni
slovenskega porekla (ugotovil dr. Franc Rozman iz
Maribora), sem predlagal, da se v prvem ponatisu namesto
njega uvrsti generalpolkovnik Branko Jerkič, doda pa še
Aleksander Krobatin, feldmaršal AOV in vojni minister,
kar je dejansko najvišji čin in položaj, ki ga je
dosegel nek general – admiral slovenskega rodu!
-
Prosil sem, da se, poleg
že omenjenih, popravijo tudi naslednje napake: Iztok
Podbregar, ni generalpolkovnik, temveč samo
generalpodpolkovnik; Joseph Tomše – niso mu podelili
podmaršalski in plemiški naslov, temveč je bil 1914
povišan v titularnega feldmaršalporočnika, plemiški
naslov pa je dobil 1907; Blaž Žemva – ni bil pehotni
generalpolkovnik, temveč general pehote.
|
|
MIKESTONE – OBJAVA FOTOGRAFIJE BREZ
DOVOLJENJA
(24. februar 2012)
Nekaj dni nazaj me je znanec spraševal, ali sem specijalcu
M. Kunstlju dovolil objavo svoje fotografije v generalski
uniformi, pa sem mu odgovoril, da nisem niti bi to dovolil,
saj z njim nisem imel nobenih stikov ne tukaj še manj pa
leta 1989/90 v Bitolju. Zato sem vseeno pogledal na Mikstone
special Blog, začetni 37. del pod naslovom
Enostaven je govor resnice.
Prikazujem kopijo tega zapisa, kjer avtor zapiše nekaj
popravkov (nisem več njegov »angel varuh«), še vedno pa
vztraja, da sem mu jaz, kot načelnik štaba Bitoljskega
korpusa, podpisal dovolilnico za delo pri Domu JLA. To je
popolnoma lažna trditev, saj ima načelnik štaba korpusa
važnejša opravila kot pa je podpisovanje dovolilnic. To je
verjetno storil polkovnik Trajković, poveljnik pehotne
brigade oz. vojašnice, ki je to pooblastilo vsekakor imel.
Predvsem pa sem bil presenečen, ko je avtor bloga brez
pisnega dovoljenja objavil mojo fotografijo v generalski
uniformi, katero je protipravno prekopiral z moje spletne
strani. Spletna stran je avtorski zaščitena, poleg tega pa
je zraven tudi zapisano: »Objavljanje in kopiranje je
dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.« Ker avtor
bloga tega dovoljenja nima, ga pozivam, da navedeno
fotografijo takoj umakne, sicer bom zadevo predal svojemu
odvetniku.
Sporni del pa glasi (izgleda) takole:
Služenje v JLA! Kot vsi rojeni leta 1970 sem bil napoten
na služenje vojaškega roka septembra 1989. Bitola! Po šest
mesečnem drilu in usposabljanju v izvidniški četi sem
pristal v oddelku diverzantov podporočnika Veliše Ribaća.
Preobrat pa se je zgodil, ko so iskali dva gradbena tehnika
za neko delo. Sicer nisem gradbeni tehnik, ker sem obiskoval
smer Geodezijo, ampak naziv Srednja Gradbena šola Ivana
Kavčiča … je zadostoval. Dobil sem neko projektantsko delo v
domu JLA. Prava korist od tega “položaja” v JLA je bila
dovolilnica za delo v mestu, ki jo je podpisal general
Kranjc. Nekje sem navajal, da je bil general Kranjc moj
angel varuh v Bitoli. Tu sem mogoče pretiraval, ker sem
omenjenega generala videl vsega dvakrat po nekaj minut.
Moral bi zapisati, da je bila dovolilnica s katero sem
povsod mahal, moj angel varuh. Od zore do mraka sem visel v
centru mesta ali pa sem spal v domu JLA. Takrat sem spoznal
Ofelijo, ki je bila kasneje krivec, da sem se vrnil v
Bitolo. Vojaški rok sem končal avgusta 1990 in se srečno
vrnil domov.
In res sem odpotoval v Bitolo
brez jasnih načrtov. Stara ljubezen iz vojaških dni je spet
vzplamtela in po tednu dni sem se iz Hotela Epinal preselil
k njej. Ofelija se piše Maroh. Njen ded je slovenec in
vojaška kariera ga je pripeljala v Makedonijo, kjer si je
ustvaril družino.
Hotel sem poiskati generala Kranjca, pa se je v tem
času že upokojil. Vseeno so mi uredili službo v štabu v
“građevinskom sektoru”. V začetku marca 1991 sem se vrnil v
Ljubljano, da uredim papirje… (okrepitve so moje – MFK).
P.S.
Po elektronski pošti sem avtorju bloga poslal še osebno
opozorilo in poziv, da umakne mojo fotografijo, saj ne
spadam v njegovo družbo, ki je 1991 celo streljala na mojo
hišo v Ortneku …
Dodatek 26.2.2012
Mitja Kunstelj mi je na gornje
neprijazno odgovoril dvakrat:
-
Sliko sem našel na Google
picture in je na voljo vsem. Blog ni medij …
-
Še to v vednost. Ponudnik
WordPress podpira program Zemanta, ki je avtomatsko
ponudil vašo sliko pod iskalnim nizom BITOLA, če se bo
odvetnik ukvarjal s tem. Torej lahko tožiš Google ali
Zemanto. Zaščitenih slik ne moreš naložit na blog.
Moj tehnični urednik je pristavil to:
Ker na spletni strani piše, da so strani avtorsko
zaščitene, z oznako
©
(copyright), zraven pa še dodano, da je za kopiranje
potrebno pisno dovoljenje avtorja, je to dovolj povedano. Če
na Google klikneš na »slike-pictures«, se odpre okno za
iskanje slik. Če daš notri pojme »bitola«, »wordpress« ali »bitola
wordpress«, nikjer ni mogoče najti te slike! Če sliko v
Google povečaš, se na desni strani pojavi napis »This image
may be subject to copyright«. Torej. tudi Google opozarja,
da slika je, vendar moraš preveriti zaščito avtorskih pravic
te slike. Ker so na spletni strani zapisane avtorske
pravice, tudi Google priporoča, da se te pravice upoštevajo.
Sicer pa je stvar bontona in lepega vedenja, da se za vsako
kopiranje, tudi na blogu, navede vir, link in avtorja.
Moje dodatno preverjanje je pokazalo, da navedbe Kunstlja o
tem, kje je našel mojo fotografijo in jo prekopiral, sploh
niso točne, kar pomeni, da ponovno zavaja in laže! Vsakdo,
ki ima računalnik, lahko to tudi sam preveri! Objavljena
fotografija je samo na moji spletni strani v razdelku »O
avtorju« in nikjer druge. Ostale moje fotografije pa je res
možno najti na Googlu, vendar samo pod »Marijan F. Kranjc«
in na FB.
Danes je Kunstelj zamenjal fotografijo in je sedaj tista iz
FB. Prva je bila ta, iz
moje strani (desna). Sedaj pa je na njem
naslednja.
|
|
BLOGER »MIKESTONE« - »LAŽNIVI KLJUKEC«
(12.5.2013)
Znanec mi sporoča, da se je bloger »Mikstone« zopet spravil
nadme. Ob obletnici smrti maršala Tita je zapisal, da sem
bil takrat »v širši ekipi, ki je čuvala maršala v UKC«.
Pri nas v Prlekiji pravimo tistemu, ki se trikrat »debelo«
zlaže, da je »Lažnivi Kljukec«.
Obiskovalci mojega spletišča vedo, da sem bil 5. maja 1980
po 13. uri na vlaku za Beograd, kjer sem bil slušatelj
(enoletne) Šole narodne obrambe. |
|
Sodni spor Čanžek – Brejc
(14.09.2013)
Zakaj nisem hotel pričati v sodnem sporu proti Brejcu?
Zapis v PDF |
|
|