|
Čeprav sem že pred leti
javno razkril dejstva o morišču v Teznem (v časopisih Nedeljski dnevnik,
Večer in v ukinjeni reviji Več, osrednjega dnevnika Delo, pa tudi v
svoji knjigi Balkanski vojaški poligon, 1998), želim ponovno poudariti
naslednje:
-
Po Titovi smrti so se
njegovi nasledniki sprli tudi glede tega, kdo je pobil več
kvizlingov, zato je bilo je določeno, da vsaka varnostna služba
(vojaška in civilna) prevzame ukrepe protiobveščevalne zaščite (POZ)
za svoje lokacije. Tako je del protitankovskega jarka v Teznem
prevzela JLA kot edino lokacijo v Sloveniji, kjer so
pripadniki JA pobili večjo skupino ustašev, oddelek VS 9. armade je
tako moral določiti ukrepe za uspešno POZ! Dokument najvišje stopnje
tajnosti sem kot načelnik oddelka VS 9. armade prejel sredi leta
1984, kmalu zatem pa sem z mikrolokacijo seznanil novega poveljnika
31. divizije (načelnik odseka VS 31. divizije je za to že vedel, saj
je vsako leto ob dnevu mrtvih poročal o številnih svečah, ki so jih
prižigali svojci pobitih ustašev), s širšo lokacijo pa je poveljnik
31. divizije pozneje seznanil takratno mariborsko županjo M. T., da
ne bi tam načrtovali kakšno gradnjo!
-
O mikrolokaciji,
številu (2.000) in načinu pobitih ustašev sem pisno obvestil
takratnega direktorja Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Skupina
vojakov JA, ki so jo ujeti ustaši sicer izzvali, je izvedla
strahovit poboj. Bila je kaznovana, dokumente o tem pa bi lahko
našli v arhivih vojaškega sodišča JA. Novinarji Večera in revije Več
so napisali tudi nekatere podrobnosti.
-
Takratni načelnik
divizijski vojaške Ozne, poročnik Jere Grubišić, mi je leta 1984
ustno povedal, da so bolgarski in sovjetski vojaki poleg njihovega
taborišča v tankovskem jarku na Teznem 3 dni postrelili nekaj tisoč
zajetih ruskih kozakov. Kdo je skrbel za POZ tega grobišča, ne vem,
po vsej verjetnosti pa center SDV Maribor, saj so morala biti vsa
grobišča evidentirana zaradi POZ, za katero so skrbeli organi SDB in
tudi milice.
-
Dne 14. maja 1945 je
maršal Tito, na predlog generala Arse Jovanovića, načelnika GŠ JA,
izdal pisni ukaz, s katerim je prepovedal streljanja nemških
ujetnikov in kvizlingov. Ta ukaz je prav gotovo prejel general Kosta
Nadj, poveljnik 3. armade, ki je takrat bival v Mariboru (zato tudi
sojenje pripadnikom JA). V Muzeju NZ pa so šele predlani, na moje
opozorilo, odkrili ta dokument. Pokojni general Polak mi je pozneje
povedal, da kot poveljnik slovenske divizije Knoj-a ni vedel za ta
ukaz.
-
Velja še povedati, da
je vsaka republiška Ozna in enota Knoj-a »skrbela« za svoje
kvizlinge! Tako so tudi hrvaški oznovci in knojevci iz Maribora
vodili ustaše in domobrane proti Psunju, medtem ko so srbski oznovci
na čelu z majorjem Dubajićem verjetno pregovorili generala Ivana
Mačka - Matijo, da jim je dovolil likvidacijo četnikov v Kočevskem
Rogu. Ne vem pa, kdo je likvidiral črnogorske četnike v okolici
Kamnika, a predvidevam, da so to opraviti organi vojaške Ozne kakšne
črnogorske enote JA! Torej, v tezenskem jarku je dokazano samo 2.000
ustašev, ne pa 60.000, kakor želijo Slovencem vehementno naprtiti
pripadniki nekakšnega častnega (ustaškega) voda iz Pliberka!
-
Pozablja se, da je
tankovski jarek na Teznem služil tudi kot primerno mesto za pokop
mrtvih ljudi (in poginulih živali) oziroma za t. i. asanacijo
bojišča. Potrebno bi bilo pregledati operativne dnevnike nemške
vojske in JA, koliko so imeli mrtvih (skupaj verjetno okrog 120.000)
in kje so jih pokopali!
Ne vem, zakaj si
Slovenija pred predsedovanjem EU dela veliko medijsko sramoto z
»največjim moriščem Evrope«, saj bi bilo bolj objektivno reči, da gre za
»največje pokopališče«! Predvsem mi je žal, da so zavedli tudi
spoštovanega mariborskega metropolita in nadškofa dr. Franca
Krambergerja! Samo zato se ponovno oglašam.
|
