|
Ko sem se pred leti (1990) pripravljal, da
bi sestavil »navaden« rodovnik prednikov pokojnega svaka A. L.,
zdravnika, stomatologa in specialista geriatrije, mi je sveto zabičal,
naj mu sestavim genetski rodovnik!
Kaj pa je zdaj to? Začel mi je razlagati
bistvo genetike, zakone dedovanja, sestavo molekule DNK in podobno.
Predvsem pa je poudarjal, da so geni vir vseh dednih lastnosti, pa tako
od vsakega starša podedujemo točno polovico genov, dobrih in slabih
lastnosti.
Naročil mi je tudi, naj za vse njegove
prednike zapišem starost in vzrok smrti, za vse bližnje sorodnike pa naj
tudi poizvem podatke o njihovem zdravstvenem stanju, dednih bolezni in
telesnih anomalijah. Torej, nekakšen medicinski družinski rodovnik!
In res! V mrliških knjigah sem že od leta
1720, poleg datuma in kraja smrti, našel tudi podatke o starosti (leto
in mesec), od leta 1870 pa tudi vzrok smrti (navajam najpogosteje:
ostarelost, vodenica, difterija, naduha, davica, božjast, jetika, pijan
se je utopil v jarku polnem vode in podobno). Po uvedbi mrliških
oglednikov je vzrok smrti natančneje naveden, z medicinskim izrazi v
latinščini in včasih skoraj neberljivo. Vneto sem zapisoval vse dostopne
podatke, seveda, enako za moške in ženske prednike, za vse sorodnike in
vse generacije otrok, po shemah, ki jih objavljam v prilogi. Tako je
nastajal svakov genetski rodovnih za več rodov! Za zbiranje podatkov sem
potreboval tri leta, vendar se je trud splačal.
(Ideja genetskega rodovnika se mi je zdela
zanimiva novotarija, zato sem ta članek 1996 ali 1997 ponudil za objavo
rodoslovni reviji Drevesa, vendar sem bil odpravljen z izgovorom, da
skupaj s strokovnjakinjo (biologije) kreirava popolnoma samostojno
številko. Seveda ni šlo! Tudi urednik znanstvene priloge slovenskega
dnevnika Delo članka ni objavil, pa čeprav so v tej prilogi prav 1997 o
genski (genetski) problematiki razpravljali številni strokovnjaki. Jaz
pa verjetno nisem bil »pravi« strokovnjak za genealogijo! Skoraj
nedotaknjen članek pač objavljam na spletnih straneh, ker sem v
internetnem klepetu z znanim prleškim rodoslovcem S. P. ugotovil, da je
moja ideja o genetskem rodovniku vsekakor zanimiva, takrat pa verjetno
še ni bila všečna!)
Zakaj genetski rodovnik? Odgovor je zelo
enostaven: po nauku genetika ima vsak otrok enake genske lastnosti
svojih staršev, konkretno, od vsakega starša podeduje polovico njegovih
genov, pa sta tako edino v genetskem rodovniku enako (enakopravno)
zastopani obe strani: očetova in materina, moška in ženska!
Molekularna biologija je z odkritjem
strukture molekule DNK nazorno prikazala razvoj življenja na tem
planetu, na mikroplanu pa tudi v krogu družine in rodbine, torej proces
dedovanja kot takega. Molekula DNK je materialni nosilec življenja,
usmerjevalec vseh kemičnih procesov v celicah in, kar je za naš predmet
pomembno, tudi vir vseh dednih lastnosti. Za razumevanje namena in
potrebe genetskega rodovnika je zanimivo tudi vedeti, kako so
znanstveniki odkrili eno od največjih ugank narave: potek dedovanja.
Namreč, najprej so ugotovili, da so dedni zapisi povezani s sintezo
beljakovin, ki so osnova za rast in razvoj celic. Nato so s poskusi
dokazali, da je DNK stalne sestave, torej, da gre za genski kod, ki se
ne spreminja! Genski kod je tako nosilec vseh genskih zapisov, ki pa se
podvajajo pri razmnoževanju. Seveda pri tem procesu nastanejo tudi
napake in spremembe – genske mutacije, spontane ali pa umetne, ki
prinašajo v živo prirodo veliko gensko različnost. Ker se tudi mutacije
prenašajo na bodoče generacije, so seveda izrednega pomena za genetiko,
saj se je dedna snov prav skozi mutacije, naravno selekcijo, migracijo
in izbirno parjenje, spreminjala in izpopolnjevala vse do današnje
stopnje razvoja. Ko so leta 1970 biologi ustvarili prvi umetni gen v
epruveti, se je začelo tudi obdobje genetskega inženiringa. Seveda,
poleg pozitivnih posegov v živo prirodo pa mnogi znanstveniki opozarjajo
na nevarnost genetskih manipulacij in zlorab z živimi bitji, celo
biološko katastrofo. Zato tudi zahteve po moratoriju na vse rizične
genske poskuse! Tudi pri nas pripravljajo t. i. gensko zakonodajo. (O
kloniranju pred leti še ni bilo govora!)
Prav zaradi tega znanstveni dosežki v
genetiki in molekularni biologiji zadnjih let zahtevajo tudi popolni
preobrat v genealogiji! To pa seveda pomeni, da bomo morali vsi
rodoslovci, tudi tisti »ugledni«, znova začeti na novo sestavljati svoje
genetske rodovnike!
Morali bomo opustiti rodovnike z glavnimi
in stranskimi koreninami, z debli in številnimi vejami, kolenih in
podobno! Predvsem pa bom morali popolnoma opustiti prevladujoče
rodovnike po očetovi strani, po moških prednikih, po enem priimku in po
krvnem sorodstvu! Namreč, v vseh dosedanjih rodovnikih genetika ni
zastopana, novi genetski rodovniki pa so obenem tudi prikladen način
kritike patriarhalnega šovinizma, ki je pri Slovencih (pa ne samo pri
nas) še kako navzoč. Enostavneje rečeno: če otrok nasledi polovico
(dobrih in slabih) genov po materi, potem je res krivično, da v
rodovniku ne bi enakopravno predstavili tudi materino sorodstvo oziroma
ženske prednike. Neki avstralski genetik je menda odkril, da so moški
geni – lepotni, ženski pa – pametni!
Rodoslovci smo se nič koliko krat
prepričali, da ljudje zelo malo vedo o svojih prednikih (najpogosteje
samo do starih staršev, deda in babice), še manj pa vedo o njihovem
zdravstvenem stanju, dednih bolezni, telesnih anomalijah in podobno.
Zanimivo je tudi, da le izredno redko najdemo družine, ki imajo svoj
medicinski rodovnik, še manj pa se mladi zakonci medsebojno obveščajo,
ali je bil kdo v rodbini dedno bolan, ali pa da bi šli pred poroko na
sistematičen zdravniški pregled!
Zelo redki so starši, ki bi svojim otrokom
dovoljevali zakonsko zvezo na podlagi rodovnika, na prste roke pa lahko
tudi preštejemo zakonce, ki so se pred poroko posvetovali z zdravnikom
glede splošnega zdravstvenega stanje, sposobnosti za zakonsko življenje,
predvsem pa glede dednih lastnosti prednikov. No, na srečo se veča
število zakonskih parov, ki vsaj po zanositvi matere zahtevajo
kromosomske ali genetske teste.
Za vsa živa bitja veljajo enaki genetski
zakoni. Torej, če poznamo dedne lastnosti staršev in njihovih prednikov,
lahko že napovemo pozitivne ali negativne dedne lastnosti potomcev!
Doslej je bil znan primer pri barvi očeh: če sta se poročila zakonca z
modrimi in rjavimi očmi, potem bodo otroci v prvi generaciji imeli rjave
oči, ker je gen za rjave oči dominanten, za modre pa recesiven. No, že v
drugi generaciji pa bo ¼ otrok imela tudi modre oči. Enako se dogaja
tudi pri dednih boleznih in telesnih anomalijah, saj zdravniki že vedo
kateri geni so dominantni kateri pa recesivni.
Vsak dober (družinski) zdravnik se še kako
zaveda pomena nekdanjega »družinskega«, zdaj že genetskega rodovnika!
Mnogi se bodo spomnili, da jih je zdravnik pri prvih resnih zdravstvenih
težavah prijazno spraševal, ali je bil kdo v družini (rodbini)
epileptik, duševno bolan, alkoholik ali kaj podobnega. Tudi danes bo
vsak zdravnik zelo vesel, če mu boste prinesli »zgodovino« svojih
zdravstvenih težav, še najbolj pa bo vesel, če mu boste prinesli
genetski rodovnik za svojo družino in prednike. Takšen osnovni genetski
rodovnik predstavljam na shemi štev. 1, ostala dva sta za bolj zahtevne
rodoslovce!
Mimogrede naj še omenim, da tudi
ljubitelji domačih živali neradi kupujejo svoje »ljubljenčke« brez
rodovnika. Končno, tudi kmetje več ne priženejo v svoj hlev krave, ki ne
daje dovolj mleka niti sejejo navadne pšenice. Pravimo, da je genski
inženiring že dolgo v »deželi«!
Zato se zavzemam, da bi tudi v genealogijo
oziroma rodoslovje morali vpeljati nova pravila, in sicer:
Rodoslovne korenine, debla in veje – rodovnike in rodovna drevesa
predstavljajo grafični prikaz razvoja rodovine (rodbine, družine)
enakopravno po moških in ženskih prednikih. Torej, vse rodovnike samo po
moških prednikih je potrebno dopolniti – potrebno jim dodati tudi ženske
prednike. Ker gre tudi za gensko (genetsko) enakopravnost je povsem
logično, da je potrebno opustiti rodovnike samo po moških prednikih ali
priimku.
Potomec (otrok) je nosilec dednih lastnosti svojih prednikov (staršev in
njihovih prednikov) – od vsakega polovico, kar v vsakem rodovniku
ponazorimo z genetskim trikotnikom: oče + mati = otrok.
Potomci (otroci, vnuki, pravnuki itd.) enakopravno dedujejo vse dobre in
slabe lastnosti obeh svojih prednikov (očeta in matere), zato je vsaki
rodovnik dejansko grafični prikaz množice enakovrednih genetskih
trikotnikov.
Genetski trikotnik vsebuje, poleg datuma in vzroka smrti, tudi podatke o
dednih boleznih in telesnih anomalijah (rak, sladkorna bolezen, astma,
bolezni srca in ožilja, amiotrofična laterarna skleroza, slaboumnost,
večprstna roka, zajčja ustnica in podobno.
Tri sheme nam prikažejo kako sestavimo
genetski rodovnik s predniki do tretjega kolena (roda) – pradeda in
prababice (rojenih okrog 1830), za katere bomo v mrliških knjigah našli
dokaj natančne podatke. Vsaka slovenska družina bi morala imeti vsaj
osnovni genetski rodovnik, ki sem ga predstavil na shemi štev. 1.
Podatke ne bo težko najti. Potrebno je le nekaj volje in truda!
(Za povečavo kliknite na sliko!) |
