|
UVOD
Pravimo, da si soseda ne moremo izbirati.
Glede medsebojnih odnosov ga lahko samo opredelimo kot dobrega ali
slabega, kot prijaznega ali neprijaznega in podobno. Enako velja za
sosede ob meji, ki so to postali po volji višje sile, predvsem raznih
mednarodnih oz. meddržavnih razmejitvenih komisij. Te umetne ločitve na
meji, ki so posledice zgodovinskih, vojaških, etničnih, nacionalnih ali
kakšnih drugih razlogov, so bile pogosto tudi tragične, njihove
posledice pa so se izražale kot medsebojno sovraštvo in podobno.
Dobro je, da svoje sosede ob meji poznamo
tudi po tej plati, saj so se včasih medsosedski odnosi sprevrgli v
nacionalistično-šovinistične prepire in nazadnje tudi uzakonili ločitve
z državno mejno črto!
Zaradi zgodovinskega spomina je dobro
vedeti, kdo od sosedov nam je storil kaj neprijetnega, celo sovražnega.
Genocidni obmejni primeri v zgodovini niso redkost, saj naivni
posamezniki pogosto pozabljajo, da nekateri ekstremni primeri po
mednarodnem pravu ne zastarajo.
Ta krajši uvod je bil potreben zaradi
tega, da bi opredelil dva neprijazna soseda iz okolice sosednje Radgone,
od katerih ima eden tudi slovenske korenine. Gre za Ivana Mikla (Johann
Mickl), avstrijskega podpolkovnika in nemškega generalpodpolkovnika
in Josefa Matla, avstrijskega rezervnega častnika in nemškega
stotnika Abwehra, sicer znanega slavista in balkanologa. |
