VOJAŠTVO
   MILITARY

ČLANKI C43

Večer, pisma bralcev, 9.6.2006
NE BODO SPREMENILI RESNIČNE ZGODOVINE
 

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Gospodu Ive A. Staniču iz Kočevske Reke resno zamerim, da kar na pamet določa soborce ali celo somišljenika! Če bi pogledal v ES in ugotovil, kdaj sva rojena Dušan Mevlja (1920) in jaz (1935), bi ne pisal neumnosti. Še večje neumnosti pa počenjajo nekompetentni pisci o krivcih za povojne izvensodne množične poboje.

Drži pa tisto, kar sem že 1998 napisal v Balkanskem vojaškem poligonu, v poglavju o Genezi slovenskih »napadov« na JNA, konkretno o pobojih domobrancev v Kočevskem Rogu. To sem napisal kot bivši načelnik Varnostne službe 9. armade, ki je na področju Slovenije prevzela protiobveščevalno zaščito samo ene lokacijo množičnih pobojev (mikrolokacijo sem pisno zaupal enemu od mariborskih zgodovinarjev), medtem ko so za vsa ostala grobišča bili zadolženi pripadniki Sdv Slovenije. Torej, prepir o tem, kdo je kje pobijal, se je začel takoj po Titovi smrti! Bralci Večera so pred leti lahko brali moje zapise o tej tragični zadevi, posebej še o hrvaški križevi poti.

Pozneje sem javno povedal še dve pomembni podrobnosti. Namreč, prav sovjetski polkovnik Timofejev, glavni svetovalec Nkvd pri Aleksandru Rankoviću, načelniku jugoslovanske Ozne, je bil verjetno dejanski načrtovalec tragične zgodbe o množičnih izvensodnih pobojih jugoslovanskih kvizlingov. Pripadniki sovjetskih varnostnih enot so v tistem obdobju masovno pobijali že prej zajete kozake in pripadnike Vranglove armade, kakor tudi tiste, ki so jih Britanci zajeli na Koroškem! Ve se pa tudi, kdo je bil 1945 od sovjetskih svetovalcev pri načelniku slovenske Ozne!

In drugič, ker so partizanske enote v zaključnih operacijah pogosto pobijale zajete sovražne vojake, je maršal Tito sredi maja 1945 podpisal ukaz s katerim je strogo prepovedal ubijanje ujetnikov. Ta ukaz je bil 14. maja 1945 poslan tudi Glavnemu štabu NOV Slovenije – pokojni generalmajor Polak ga ni poznal, so takoj po mojem članku v Nedeljskem dnevniku 3. 3. 2002 našli v označeni škatli (štev. 41, fascikla 3) v AS! Poveljniki armad prav gotovo niso prekršili Titovega povelja! Naslednje povelje je nalagalo formiranje ujetniških taborišč … Tako je ravnala JA! Ozna in Knoj pa sta bila takrat pod drugim gospodarjem! To je bistveno za razreševanje celotne zgodbe o krivdi, ki so jo naložili veliki na Teheranski konferenci!

Zanimivo pa je, da se doslej še nihče ni vprašal, kdo pa je bil od Slovencev dejansko kriv za usodo pobitih domobrancev! Odgovor boste z velikim presenečenjem prebrali v moji pravkar izdani knjigi z naslovom Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, ki je te dni izšla v Mariboru pri založbi Pro-Andy. Na strani 50/51 je generalštabni polkovnik Karl I. Novak, poveljnik slovenskih četnikov, zapisal naslednje:

»Po nemški kapitulaciji poleti 1945 je prišlo do strašne tragedije: t. i. Slovenska narodna vojska (tj. Rupnikovi domobranci, ki se niso smeli pridružiti vojski generala Draže Mihailovića) je po ukazu samooklicane slovenske vlade brez boja zapustila t. i. slovensko državo, nato so jo zavezniki razorožili in predali Titovim partizanom na milost in nemilost. Okrog 11.000 odličnih borcev je brez borbe padlo kot žrtve napačne vojaške taktike Slovenske zaveze, ki se je povsem odcepila od generala Draže Mihailovića in Kraljeve jugoslovanske vojske. Niso smeli zmagati za Jugoslavijo, toda morali so umreti za svojo stranko!«

In končno, beograjski znanec mi je nedavno tega ponudil prevod in objavo spominov Sime Dubajića, polkovnika srbske Ozne, ki je imel junija 1945 nalogo, da v Kočevskem Rogu likvidira srbske ljotičevske in nedičevce. Moral mu bom odgovoriti, da bi nekateri slovenski bralci še radi prebirali to morbidno čtivo! Le doklej? Ali je tudi za njihovo usodo kriva JNA?

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Ljubljana


 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net