VOJAŠTVO
   MILITARY

ČLANKI C30

Nedeljski dnevnik, 31. avgusta 2003
Ob smrti Vinka Levstika
Naj končno vendarle počiva v miru
 

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Zares je hvalevredno, da se je Vinka Levstika ob njegovi smrti spomnila tudi »uradna« slovenska zgodovina, sicer dokaj enostransko. Čeprav nisem zgodovinar, se mi zdi še preuranjeno delati zaključke šestdesetletnega partizansko-domobranskega spora. Tudi o vlogi Vinka Levstika je še marsikaj neznanega in nepriznanega.

Prav zaradi te resnice, želim razgrniti nekaj neznanih podatkov, da bi neobremenjeni zgodovinarji in bralci pravilno vrednotili človeški lik in častniško podobo Vinka Levstika!

Ne gre za  »domobranskega narednika«, temveč za poročnika slovenske domobranske vojske (od aprila 1945), tudi kvizlinške, »na napačni strani« in podobno, toda  gre vendarle za častnika in pripadnika slovenske vojaške inteligence! O tem mi je Levstik že pred leti predložil pisni dokaz, ki čaka na objavo v reviji BOREC.

Tudi ne gre za navadnega poveljnika domobranske enote, temveč za vojaškega obveščevalca in hkrati protiobveščevalca (slovenske) domobranske vojske. Če je v tej vlogi deloval v laški domobranski garniziji, potem je imel kot domačin razpredeno široko mrežo terenskih sodelavcev in obveščevalcev, da bi zaščitil svojo enoto in bojne tovariše. Verjetno je o tem kaj napisal v svojih spominih. Zelo malo tudi vemo o njegovem obveščevalnem delovanju v obdobju 1945-1947, ko so še obstojali in delovali razni emigrantski obveščevalni punkti in centri v zamejstvu, seveda pod patronatom zahodnih obveščevalnih služb, in tudi sovjetske. Lahko samo ugibamo, kako se je prav obveščevalni poročnik Vinko Levstik povzpel v Rimu na pozicijo glavnega slovenskega povojnega političnega emigranta in priznanega hoteljirja!

Jugoslovanske varnostne službe so takoj po koncu vojne temeljito operativno »pokrile« prav vse vidnejše emigrante v tujini. Tudi v Italiji. Levstikov hotel Bled v Rimu je predstavljal nekakšen glavni emigrantski obveščevalni center, seveda ob blagohotni italijanski in ameriški podpori, kjer so pripadniki različnih varnostnih služb iskali, menjavali in tudi »kupovali« strateške in druge podatke. Kakorkoli že, zasluga Vinka Levstika je bila, da je kot pravi vojaški obveščevalec odklanjal agresivne metode delovanja proti matični državi, Jugoslaviji in Sloveniji, zato si je prav po njegovi zaslugi slovenska »sovražna« emigracija priborila oznako kot »politična«, za razliko od ekstremne ustaške in četniške emigracije, kjer so glavno besedo imele kame in revolverji. 

Prav zaradi takšne politične usmeritve je bil Vinko Levstik tudi prvi pobudnik (1968) za spravo med Slovenci! O tem je dovolj pisnih dokazov, in o tej zadevi sem, na grozo poklonikov Spomenke Hribar, že javno opozoril prav v Nedeljskem dnevniku! Znal je animirati dr. Cirila Žebota in druge slovenske intelektualce v emigraciji, da so se lotili tudi resnejših projektov od navadne protirežimske propagande. 

Vinko Levstik je bil sodno oproščen krivde za vojna hudodelstva, zato je po njegovi smrti nekorektno naštevati razna »napihnjena« junaštva, obenem pa posvem zanemariti in spregledati tudi pozitivna človeška dejanja Vinka Levstika do nekdanjih partizanov, sošolcev in drugih, ko jih je reševal gotove smrti! Pričevanj je dovolj.

Vinko Levstik vsekakor ni bil agent Udbe niti Kosa! To vem zagotovo, ker so koncem 1970 organi Sdv Slovenije izročili varnostni službi 9. armade celoten dosje operativne akcije »Signal« (prečiščenega so po oprostilni sodbi  »prodali« Levstiku). Ni ga tudi v www.udba.net! Ugotovili smo mnoge Levstikove vrline in pozitivna dejanja, pa smo se odločili za enkraten in hkrati tvegan pristop k Levstiku glede protiobveščevalne zaščite obiska maršala Tita v Italiji marca 1971! Stik smo vzpostavili preko konzula Slavoljuba Aleksića v Rimu, Titovega svaka! Levstik je to enkratno nalogo izvedel profesionalno in nadvse korektno, le odlikovanja mu razpadla država ni mogla podeliti. Ker pa akterji te naloge živimo v Ljubljani in Beogradu, sem v sožalni brzojavki njegovim domačim lahko izrekel le: Hvala, Vinko!

Naj bo njegov večni počitek na Sv. Gregorju ne samo vrnitev v domovino, temveč tudi izraz dokončne sprave!


 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net