|
Vaš
sogovornik, ki se je v RSNZ Slovenije ukvarjal z informatiko in »zagotavlja,
da RSNZ ni nikoli vodil evidenc o sodelavcih varnostne službe
JLA ali TO«, ne govori resnice!
O tem
sem javno pisal v BALKANSKEM VOJAŠKEM POLIGONU, Borec, 1998, str. 108,
nedavno pa tudi v VOJAŠKOZGODOVINSKEM ZBORNIKU 2002/8, str. 160-161.
Med drugim sem zapisal, da je 1986 sprejet zadnji Pravilnik o delu
varnostnih služb, državne in vojaške, v katerem je bilo zapisano, da
se uvaja v CEK enotna evidenca vseh (civilnih) sodelavcev! Bil sem prvi,
ki se je uradno uprl takšnemu določilu, vendar sem nazadnje moral
popustiti. Povelje je glasilo: SDV Slovenije predati vse sodelavce!
Predal pa sem jih samo 120, predvsem tiste, ki so imeli t.i. naloge
protiobveščevalne zaščite objektov (vojašnic, skladišč, stražnic
in podobno). To so bili predvsem gostilničarji, poštarji in prebivalci
okrog raznih vojaških objektov). Vse ostale sodelavce pa smo prekrstili
v »prijateljske zveze«, ki jih ni bilo potrebno registrirati.
Sodelavce »A« kategorije pa itak nismo nikjer registrirar (Potrdil
tudi Miran Frumen, intervju v Delu - SP, dne 26. 4. 2003)!
Zato
je v objavljenem registru CEK od 1986 pod šifro 20000 lahko največ 120
sodelavcev JLA oziroma 9. armade (pozneje 14. In 31. korpusov), seveda,
če moja dva naslednika nista še kakšnega dodala. Dr. Anton Bebler
vsekakor ni bil sodelavec JLA - varnostnega oddelka
9. armade! Če je na spletnem mestu www.udba.net več sodelavcev
JLA od števila 120-150, potem gre očitno za ponaredek!
Varnostna
oddelka RŠTO in RSLO Slovenije sta bila samostojna, tudi glede
registracije sodelavcev. Kako sta ravnala po letu 1986, ne vem, čeprav
sta vedela za moje nasprotovanje. Ne gre pozabiti, da je do 1986 načelnik
varnostnega oddelka RŠTO Slovenije bil tudi formacijsko popolnjen z
organom (operativcem) SDB. Po letu 1987 je bil to polkovniški položaj
in ga je zasedel podpolkovnik Jože Holc.
|
