|
Pod tem uredniškim naslovom je bilo 15.
julija letos na tem mestu objavljeno moje javno pismo gospodu Borutu
PAHORJU, predsedniku Državnega zbora. Namreč, navedel sem podatek, da
je v desetih letih brez rešenih državljanskih, socialnih in
zdravstvenih pravic umrlo že osem pripadnikov nekdanje JLA, ki so
ostali s svojimi družinami v Sloveniji. Medtem je umrl še deveti…
Ker mnogi menijo, da podobna javna pisma
nimajo nobenega učinka, prav zaradi bralcev ND vseeno navajam
"rezultate", in naj bralci ND sami presodijo o smiselnosti takšnih
javnih "pritiskov".
Kabinet predsednika Državnega zbora me
je o prejemu pisma takoj obvestil, s pripombo, da so kopijo pisma
razdelili vsem vodjem poslanskih skupin (čeprav sem predlagal samo
vodjem poslanskih skupin koalicije).
Najbolj sem bil vesel telefonskega klica
nekdanjega soseda in polkovnika (brez pokojnine) Joza KUKAVICE, ki mi je
sporočil, da je kmalu po objavi članka prejel z MNZ RS odločbo o
slovenskem državljanstvu; posebej še, ker je prav tisti dan prišel na
obisk iz ZDA tudi njegov sin, dr. Igor KUKAVICA. Oglasili so še drugi.
Vsem pa sem tudi povedal, da ima največ zaslug za reševanje njihov
zahtevkov nekdanji poveljnik TO Slovenije in 9. armade, Branko JERKIČ,
generalpolkovnik v pokoju.
Gospod Matjaž HANŽEK, varuh človekovih
pravic RS, se je prijazno zahvalil za poslano kopijo pisma in izrazil
pripravljenost, da javno podpre predlog o skupnem nastopu z vodjo Helsinškega
monitorja v DZ, če to poslovnik DZ omogoča. Tudi gospa Neva Miklavčič
Predan, predsednica Helsinškega monitorja, se je zahvalila za
iniciranje predloga o skupnem nastopu - poročanju v DZ. Edino vojni ataše
ZDA se še ni oglasil in ni potrdil prejema pisma.
Dne 21. oktobra sem prejel še pismo
gospoda Rada BOHINCA, ministra za notranje zadeve, v katerem navaja
"rezultate", ki so jih njegove strokovne službe zbrale o
skupini 10 - 20 bivših pripadnikov JLA brez državljanskih, socialnih
in zdravstvenih pravic. Ker v pismu nisem navajal osebnih podatkov, so
tudi v odgovoru navedli samo številke o pridobivanju slovenskega državljanstva,
in sicer: štiri osebe so pridobile državljanstvo RS po rodu in niso
obravnavane v MNZ (Slovenci, generali); štiri osebe so pridobile državljanstvo
RS na podlagi 40.čl. Zakona o državljanstvu RS, nedavno tega tudi
Milorad KOJIĆ, podpolkovnik, iz Tolmina; dve osebi sta pridobili državljanstvo
RS na podlagi 10. člena in drugega odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu
RS in uradno naj bi bilo državljanstvo odvzeto samo eni osebi (verjetno
gre za generalmajorja M.A.).
Ker strokovne službe MNZ v svojih
evidencah o državljanstvu "niso mogle identificirati dveh
oseb", prosim gospoda Rada BOHINCA, naj javno odgovori zakaj
slovenskega državljanstva niso mogli dobiti še preostali s t.i. "šinterskega
seznama", in sicer: ALEKSIĆ Miloslav, podpolkovnik, organ varnosti
JLA, Ljubljana; MATIĆ Marjan, polkovnik, Ljubljana; MILINKOVIĆ
Vasilije, polkovnik, Novo Mesto; PROKOPOVIĆ Blagoje, polkovnik,
Ljubljana; RANČIĆ Ilija, praporščak 1.stopnje, organ varnosti JLA,
Ajdovščina; STAMENKOVIĆ Slaviša, podpolkovnik, Ljubljana in VOJNOVIĆ
Dušan, praporščak, Kobarid. Morda sem koga pozabil… Vseeno,
pohitite, da ne pomro!
Rezultati na ostalih področjih, predvsem
socialnem, pa niso vzpodbudni. To je zdaj že očitno! Zato bi
predsednik Državnega zbora ali pa vodja poslanske skupine LDS, gospod
Tone ANDERLIČ, morala inicirati predlog o oblikovanju parlamentarne
komisije, ki bo preučila celotno problematiko vojaških pokojnin,
odvzema državljanstva oziroma izbrisa iz evidence (registra
prebivalstva), deložacij iz vojaških stanovanj, številnih malverzacij
in ostalih nerešenih sukcesijskih vprašanj. Bilo bi tudi zanimivo slišati
mnenje dr. Boštjana ZUPANČIČA, slovenskega člana Evropskega sodišča
za človekove pravice o poteku in rezultatih reševanja 21 "vojaških"
pritožb iz Slovenije (19 Srbov, 1 Hrvat in 1 Slovenec -
generalpodpolkovnik Marijan ČAD), ker je baje že do sedaj zavrženo 14
pritožb brez obrazložitve!
|
