VOJAŠTVO
   MILITARY

ČLANKI C14

Delo - priloga Znanost, 4. septembra 2001
KDO NAJ BI BIL "MARTINČIĆ"?
 

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Novinarka Alenka Puhar je na 16. strani priloge Znanost dne 29. 8. 2001 objavila prispevek o bojda spornem avtorstvu Speransovega RAZVOJA SLOVENSKEGA NARODNEGA VPRAŠANJA, celo kraji in plagiatu.

Vsestranski novinarki, ki dobro obvlada tudi zgodovino KP Slovenije, se je ta misel porodila ("misel se ponuja"), ko je nedavno tega v SLOVENSKI PANORAMI prebrala mojo predstavitev knjige TITOVA ZADNJA IZPOVED reškega publicista Vjekoslava Cenčića. Najprej je citirala izbrani odstavek (polovico) iz že omenjene predstavitve, ki sem jo "priredil" za SLOVENSKO PANORAMO, in v skopem citatu našla kar tri napake, za katere je naštela tudi možne krivce, in sicer: "zmote" avtorja izrečene obtožbe na račun Edvarda Kardelja, Josipa Kopiniča, avtorja knjige Vjekoslava Cenčića, ali pa je "bil morda zanikrn" kar avtor predstavitve!

Katere napake je našla pedantna novinarka? Takole našteva: "Kratici (KUMZ, moja pripomba) manjka N, ena vejica je preveč (!), ime znanega komunista (Martinčiča, moja pripomba) pa je čudno, ker je neznan (in ga ni v ustreznih knjigah)". Zaključuje takole: "Kdorkoli je že kriv, pomota je grda, ker skriva obstoj Dragotina Gustinčiča, ki je bil tako ali tako deležen nadpovprečnega intenzivnega prikrivanja."

Ker se novinarki ni zdelo potrebno prebrati Cenčićeve knjige TITOVA POSLEDNJA ISPOVIJEST, ki jo je mogoče kupiti tudi v Ljubljani, ji pač moram citirati v originalu odstavek na strani 255, ki je objavljen v Cenčićevem feltonu BAKARIĆ HTIO FALSIFICIRATI TITOVU BIOGRAFIJU U KORIST KARDELJA in s podnaslovom BAKARIĆ HVALI I KUDI SRBE:

"Pa ni Kardelj nije bio bolji u prešućivanju istine. Tako je 1936. godine, Kardelj, boraveći u Sovjetskom Savezu, kao nedovršeni učitelj, predavao na KUMZ-u (Fakultet nacionalnih manjina). On je naprosto preveo knjigu poznatog slovenačkog komuniste Martinčiča, knjigu o gospodarstvu Slovenije, i nju je predavao kao svoju, iako su mnogi znali, da to nije njegovo djelo."

Tako Vjekoslav Cenčić! Radoveden raziskovalni novinar bi po telefonu poklical avtorja na Reko, pa bi se takoj vedelo, kdo naj bi bil "Martinčić". Po pravici povedano, tudi sam sem to preverjal. Starejši partijski zgodovinar mi je povedal, da gre verjetno za psevdonim slovenskega revolucionarja, pod katerim je celo pisal članke ali izdajal knjige. Naprej nisem brskal. Če bi gospod Čenčić slučajno zapisal, da je Kardelj predaval po knjigi avtorja Danila GOLUBJOV-a, bi zagotovo vedel, da gre za zelo aktivnega predvojnega komunista in poročnika španske republikanske armade - Dragotina GUSTINČIČA. Namreč, pod tem psevdonimom se je boril v španski državljanski vojni 1936-1939, bil šef vojaške cenzure v Albaceti, vsekakor pa Kopiničev dober znanec in sodelavec iz Moskve in Španije! V razgovoru s Titom ga Josip Kopinič celo omenja kot avtorja obvestila iz Moskve (1936) o Andriju HEBRANGU (stran 77). Po Vladimirju Dedijeru pa je Kardelj prav tega leta v KUNMZ-e (Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda) predaval o delovanju Kominterne… Torej se Kardelj in Gustinčič tega leta v Moskvi nista mogla zgrešiti!

Torej naj Puharjeva kar lepo pokliče na Reko in povpraša gospoda Cenčića, ali je res mislil na pravega Gustinčića ali katerega drugega "Martinčiča". Mimogrede naj ga tudi vpraša, zakaj včasih namesto kratice KUMZ uporablja tudi Kumze! Seveda pa naj ga še posebej vpraša ali sta se Tito in Kopinič res pogovarjala o spornem avtorstvu Speransovega RAZVOJA SLOVENSKEGA NARODNEGA VPRAŠANJA…

Tudi ne bo držalo, da je Gustinčič Dragotin v slovenski javnosti "nadpovprečno intenzivno prikrivan", saj je podrobno predstavljen v Enciklopediji Slovenije, omenja pa se tudi v raznih zapisih o španski državljanski vojni. Tudi sam sem ga uvrstil kot dobrovoljca v spis o slovenski vojaški inteligenci, ki jeseni izide v reviji BOREC. Seveda pa je hvalevredna napoved Puharjeve, da bo delo in življenje Dragotina Gustinčiča kmalu podrobneje predstavljeno. Na podlagi zgodovinskih dokumentov in brez "starih govoric in čenč" iz udbovskih arhivov, upajmo!

Ali je Puharjeva hotela Kardelju podtakniti še kaj drugega? Ne vem! Kar se mene tiče, je pač (zanikrno) vsekala mimo! Zato tudi vejic v njenem zapisu nisem štel… Tako maliciozen pa res nisem.


 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net