|
V slovenski družboslovni znanosti zgleda ne
poznajo ali pa očitno ignorirajo pojem in tudi sam obstoj slovenske
vojaške inteligence, kaj šele, da bi generalom in admiralom priznali
akademsko stopnjo izobrazbe. Dokaz takšnemu pojmovanju je najti tudi v
nedavno izišli knjigi dr. Marka Kosa SLOVENSKA INTELIGENCA. Avtor
enostavno ne pozna pojma slovenske vojaške inteligence kot enovitega
profesionalnega stanu, sociološke kategorije ali dela nacionalne, kaj
šele akademske inteligence. O grobih napakah glede "vojakov"
v leksikonu Kdo je kdo v Sloveniji sem nedavno pisal v Delu - Sobotni
prilogi.
Vzrokov za takšno stanje je veliko.
Mnogi ne vedo, da smo Slovenci že okrog 1790 imeli dva generala oz.
podmaršala v avstro-ogrski vojski (Seničar Pavel in Novak Josip, oba
barona) in admirala v britanski vojni mornarici (Rakovec Ivan). Razen
prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra, druge starejše generale le
malokdo pozna. Malo je znano, da smo imeli tudi v italijanski vojski
"svoje" generale in admirale…Znan je rek: Narod, ki svojih
vojakov ne časti, jih vreden ni! Seveda, najprej jih je potrebno
predstaviti in spoznati. Ker so pri nas prav ameriški generali in
admirali slovenskega rodu najmanj znani - v ameriški vojski pa so
dosegli zavidljive poveljniške položaje in družbeni ugled, jih je
potrebno v domovini njihovih prednikov vsaj na kratko predstaviti. Enako
velja za dva astronavta. Potrebno bo tudi raziskati delež Slovencev
(protestantov) v ameriški državljanski vojni, kakor tudi častnike in
generale v drugih srednje in južnoameriških armadah.
Njihovo število je v ameriških
izseljeniških krogih predstavljeno dokaj različno (7 admiralov in 6
generalov), ker so verjetno upoštevani tudi nosilci naslovnih činov.
Glede števila (dveh) astronavtov ni dvojbe. Ameriške uradne (vojaške)
ustanove namreč ne vodijo pregledov po nacionalni, etnični ali verski
pripadnosti. Poleg objavljenih podatkov v knjigi dr. Edvarda Gobca
(Slovenian Heritage I), sem si dokaj točne podatke priskrbel s pomočjo
dr. Rada Lenčka, profesorja znane Kolumbijske univerze v New Yorku,
kakor tudi osebnih stikov z admiralom Ronaldom Zlatoperjem, vdovami ali
sorodniki pokojnih ameriških generalov - admiralov. Tako sem našel 3
admirale in 3 generale! Potomcem sem tudi pomagal pri iskanju njihovih
genealoških korenin v svoji matični domovini. Naj jih zato predstavim.
CHESAREK J. Ferdinand - "Ches",
general s štirimi zvezdicami (armadni general), je bil rojen 18.2.1914
v Calumetu, država Michiegan. Njegov oče Jožef Češarek, rojen 1889
v Ribnici na Dolenjskem, je že 1906 prišel v ZDA in kasneje postal
novinar in glavni tajnik Slovensko-hrvaške zveze. Omenjen je v ES.
Njegova mati, Mary Pontello, sodeč po priimku - Italijanka, je rodila
štiri otroke. Ferdinand je bil drugi.
Že kot otrok si je želel postati častnik,
pa je tako po končani srednji šoli 1934 bil, kot drugi Slovenec,
sprejet na znano vojno akademijo West Point. Po štiriletnem šolanju je
akademijo uspešno končal kot topniški poročnik. Kot major in
poveljnik topniškega diviziona je sodeloval pri zavezniškem izkrcanju
v Normandiji, kasneje pa v bojih v severni Franciji in Nemčiji. Za
vojne zasluge je prejel številna odlikovanja in priznanja. Sodeloval je
tudi v korejski vojni.
Po vrnitvi v ZDA je končal vse visoke
vojne šole, obenem pa je magistriral iz poslovne administracije in
menedžmenta. Kot polkovnik je bil decembra 1958 imenovan na položaj
pomočnika državnega sekretarja za obrambo za mednarodne zadeve, zatem
pa je opravljal visoke dolžnosti v ameriških enotah stacioniranih v
Evropi, kjer je bil 1961. povišan v čin brigadnega generala. Od 1962
do 1964 je bil nato pomočnik načelnika za logistiko v skupnem generalštabu
ameriške vojske. Sodeloval je tudi pri planiranju zračno-pomorskega
desanta na Kubo oz. v "Zalivu svinj". Potem je postal glavni
inšpektor ameriške vojske in nato član vojaškega komiteja OZN.
Ko je zatem 1969 povišan v čin generala
s štirimi zvezdicami, in je tako kot prvi izseljenec slovenskega rodu
dosegel najvišji ameriški generalski čin, je obenem prevzel tudi zelo
odgovorno dolžnost poveljnika glavnega logističnega poveljstva ameriške
vojske. Šlo je dejansko za največjo logistično organizacijo, ki je
imela v svetu številne baze in letni proračun okrog 15-25 milijard
dolarjev. Prejel je najvišja ameriška odlikovnja za vojaško službo
in ob upokojitvi 1970 tudi osebno Niksonovo zahvalo.
Bil je izredno cenjen kot človek in
prijatelj in naravnost briljanten kot častnik in poveljnik. Znan je bil
po nadimku "Ches". Njegov delavnik je trajal navadno 12-16 ur.
Tudi po upokojitvi ni miroval. Postal je podjetnik in lastnik treh
privatnih družb. Bil je izreden pevec, dober športnik in ljubitelj
konj. Seveda pa je bil najbolj znan po ribniškem humorju. Njegovo reklo
iz očetove domovine se je glasilo: "Trije Srbi - armada, trije
Hrvatje - politična stranka in trije Slovenci - pevsko društvo!"
Zato ni čudno, da je kot upokojenec pel tudi v cerkvenem zboru. Umrl je
1993.
ZLATOPER Joseph Ronald - "Zap",
admiral flote (štiri zvezdice) v pokoju, je poleg armadnega generala Češarka,
najvišji še živeči admiral ameriške vojne mornarice slovenskega
porekla. Rojen je bil 21. marca 1942 v Clevelandu, očetu Josephu
Mihevcu, rudarju - minerju in materi Ann Rose Bayda, gospodinji. Pisno
mi je objasnil svoje slovensko poreklo. Namreč, njegov oče Joseph
Mihevc je bil rojen v ZDA, očetovi starši, Jože Mihevc z ženo
Katarino, pa sta prišla v ZDA iz Logatca. Tudi mati Ana je bila rojena
v ZDA, njeni starši Joseph in Ana Bajda pa sta bila iz vasi Dobovci pri
Trbovljah. Ker je že zgodaj izgubil očeta, je priimek vzel po očimu
Andreju Zlatoperju, sicer iz Tolmina. Tako je Tolmin dal dva znamenita
admirala - velikega admirala in poveljnika avstro-ogrske mornarice,
Antona Hausa, in ameriškega admirala in poveljnika pacifiške flote
Ronalda Zlatoperja!
Po končani srednji šoli je 1963 končal
mornariško smer na znanem politehničnem inštitutu v Troyi, leta 1973
pa še mornariški vojni kolidž v Newportu. Dvakrat je tudi magistriral
iz menedžmenta. Krajem 1988 je bil povišan v čin kontraadmirala,
zatem pa opravljal številne pomembne vojaške dolžnosti. Od 1990-1991
je poveljeval 7. letalsko-pomorski skupini za Pacifik in Perzijski zaliv
in bil povišan v viceadmirala. Po vrnitvi v Washington je bil od
1991-1994 načelnik kadrovskega sektorja in namestnika načelnika
sektorja pomorskih operacij v uradu ameriškega državnega sekretarja za
obrambo. V svojem 52. letu je bil povišan v čin admirala in postavljen
za poveljnika Pacifiške flote ameriške vojne mornarice. To je dejansko
največje vojaško poveljstvo na svetu, ki je nadzorovalo celotno
operativno območje Tihega oceana z 200 bojnimi ladjami in podmornicami,
1600 letali, 200.000 mornarji in z vojaškim proračunom okrog 5
bilijonov ameriških dolarjev. Novembra 1996 je bil eden od glavnih načrtovalcev
operacije "Desert Storm" (Puščavski vihar) in poveljnik
obrambe Perzijskega zaliva. Po uspešnem napadu na Irak je dobil še
najvišji admiralski čin s štirimi zvezdicami, nakar se je upokojil.
Prejel je vsa najvišja ameriška vojaška odlikovanja.
Živi v Honolulu na Havajih. Je vodilni
menedžer Sanches Computer Associates s sedežem v Malvernu,
Pennsylvania, ki pokriva evropsko in pacifiško tržišče. V prostem času
najraje bere, teče, igra košarko in tenis, kot pravi Slovenec tudi smuča!
Je velik podpornik Slovenije in aktivno sodeluje v vseh akcijah ameriških
Slovencev, tudi pri lobiranju za članstvo Slovenije v EU in NATO.
PETROVIC (PETROVČIČ) F. William,
kontraadmiral, je bil rojen 12.1.1913. v Clevelandu, očetu Franku
(Francu) iz Vrzdenca pri Horjulu in materi Ann (Ani) Gohelli iz Kranja,
ki sta okrog 1910 emigrirala v ZDA. Po končani srednji šoli v
Clevelandu, je 1935 stopil v ameriško vojno mornarico in končal vojno
pomorsko akademijo - smer ladjedelništvo in pomorski inženiring.
Kasneje je končal še študij na znamenitem tehničnem inštitutu v
Massechutesu in poseben program na harvardski univerzi.
Njegova soproga mi je prijazno sporočila,
da so moževi starši bili iz "Vrzdenca v Jugoslaviji oz. Kranja v
Avstriji". Ko sem zatem v Vrzdencu in Ljubljani našel še njegove
daljnje sorodnike in ji sporočil, da Vrzdenec leži v bližini
Ljubljane, glavnega mesta novonastale države Slovenije, je bila prav
vesela. Verjetno bodo njegovi otroci kdaj obiskali domovino starega očeta
Franca Petrovčiča.
Kot pomorski častnik je sodeloval v II.
svetovni vojni, potem pa je v ameriški vojni mornarici (oporiščih)
opravljal razne poveljniške in štabne dolžnosti. Leta 1963 je bil
povišan v čin kontraadmirala, bil direktor več vojaških ladjedelnic,
tudi največje v New Yorku, generalni inšpektor vojne mornarice,
direktor programa modernizacije ladjedelnic in pomorskega sistema
poveljevanja. Odlikovan je z brončano medaljo za zasluge. Po upokojitvi
je bil družabnik in upravnik ene od največjih ameriških ladjedelnic v
Bremertonu. Umrl je 1991. Z admiralom Zlatoperjem sta bila dobra znanca.
PEZDIRTZ (PEZDIRC) Warren Joseph
- generalmajor, je bil rojen 14.10.1920 v Omahi, ZDA, očetu Josephu
Fridericku in materi Elli roj. Stipe P. Njegovi predniki izvirajo iz
vasi Podzemelj 5 pri Metliki, od koder je njegov stari oče Josip
(Georg) emigriral okrog 1880 v ZDA. V zakonu sta imela dvanajst otrok.
Eden od njih, Josip, oče generala Pezdirca, je bil urednik časopisa
Register and Tribune v kraju Des Moines, država Iowa. Z njegovo vdovo
sem vzpostavil pisni stik, ker sem želel ugotoviti izvor rodovine
Pezdirc. Zgodba je zanimiva, pa o njej nekaj več na kraju.
Po srednji šoli je 1942 končal univerzo
v Michiganu. Kot vojak in rezervni oficir je sodeloval v II. svetovni
vojni. Potem je končal vojaško akademijo v West Pointu. Sodeloval je v
korejski vojni od 1952 - 1953 kot poveljnik pehotnega in tankovskega
bataljona. Zatem je služboval v GŠ ameriške vojske. Leta 1969 je kot
brigadni general postavljen za namestnika poveljnika logističnega štaba
ameriške vojske v Evropi in uspešno izpeljal znano vojaško operacijo
"zračni most" Amerika - Evropa (na fotografiji). Maja 1970 je
bil povišan v čin generalmajorja. Od 1970 - 1973 je bil v Koreji, m.d
tudi načelnik armadne skupine. Od 1973 - 1975 je bil načelnik štaba
za logistiko v ZGŠ ZDA. Prejel je več visokih ameriških in tujih
odlikovanj, med drugim tudi srebrno in bronasto zvezdo. Upokojen je
1975, umrl pa je 1990.
General Pezdirc je bil ponosen na svoje
slovensko poreklo, vendar zaradi togih vojaških predpisov ni mogel
obiskati domovine svojih prednikov. Potomci dejansko niso vedeli za točen
kraj njihovih prednikov. Zato sem jim pomagal s svojimi genealoškim
izkušnjami.
Najprej sem se podal v Belo krajino,
domovino Pezdircev in pregledal župnijske matrikule v Metliki in
Podzemlju. Ugotovil sem, da je vasica Griblje verjetni izvor rodovine
Pezdirc, pisano tudi Pesdirc, Pezdirec, Pezdirtz in podobno. Zbiratelj
narodopisnega blaga iz te vasice mi je prijazno pojasnil izvor tega
priimka. Turki so namreč 1524 opustošili Belo krajino, in tudi vasico
Griblje. Večino ljudi so pobili, mnoge pa tudi odgnali v suženjstvo.
Cesarski Dunaj je za popolnitev Vojne krajine začel regrutirati nove
vojščake v Liki in Dalmaciji, o čemer pričajo tudi tamkašnji
priimki Šimec, Brinc, Papič, Jakovčič in drugi. V vasico Griblje,
kjer so preostali domačini že 1526 obnovili vaško cerkvico, so med
drugimi prišli tudi prebivalci iz Loparja na otoku Rab. Ko so graščaki
in cerkvene oblasti začele po letu 1560. dodeljevati prve priimke, so
tistim iz Loparja zapisali priimek PESDIRZ po majhni ribici
"pesdirz", a družine Pezdirc v Gribljah štev. 53 (sedaj Šimec)
se je prijelo še sedaj ohranjeno domače ime "Loparz", kar je
zapisano tudi v Status Animarum (1840 - 1910) župnije Podzemelj. Iz
vasice Griblje so se Pezdirci s porokami razširili po sosednjih vaseh
(Krasinec, Podzemelj) in tudi po drugih delih Bele krajine. Ko je okrog
1880 po Beli krajina divjala vinska mušica in uničila večino
vinogradov, je zavladala lakota in revščina, pa so se mnoge družine,
tudi cele vasi, podale s trebuhom za kruhom. Seveda, največ jih je odšlo
v ZDA. Med njimi tudi Pezdirci. Iz Status Animarum župnije Podzemelj je
vidno, da je tudi neki Jurij Pezdirc iz Podzemlja št. 5 odšel v
Ameriko. To sem javil soprogi pokojnega generala Pezdirca. In potem se
je avgusta 1998 iz Sarajeva javil ameriški podpolkovnik William S.
Pezdirtz, pripadnik SIFOR-ja, z željo po srečanju oz. obisku domovine
svojih prednikov. Namreč, bil je nečak generala Pezdirca oz. drugi sin
njegovega pokojnega brata, ki je tudi izbral vojaško kariero. Naslednje
leto se je že javil iz Zagreba kot inštruktor hrvaške vojaške
akademije in mi sporočil, da je v Podzemlju št. 5 našel hišo svojih
prednikov in v Kranju tudi daljnje sorodnike! Načrtuje tudi obisk
vasice Lopar na otoku Rabu, da bi videl tiste majhne ribice
"pezdirc"…
LEKSON (LEKŠAN) Stephan John,
generalmajor, je bil rojen 14.aprila 1917 v Wheelingu pri Fairpointu, država
Ohio, očetu Ivanu Lekšanu in materi Katarini Bizjak, oba iz Bukovja
pri Postojni, ki sta se poročila v Ohiju. Poleg Johna je bilo v družini
še šest otrok. Generalova vdova mi je prijazno pomagala poiskati izvor
rodbine Lekšan. Daljnji sorodniki še živijo v okolici Postojne.
V Clevelandu je končal osnovno in
srednjo šolo, zatem pa tudi univerzo. Vojaško kariero je začel 1940
kot pripadnik Nacionalne garde. Pred pričetkom II. svetovne vojne je
končal šolo rezervnih oficirjev. Med vojno se je kot častnik -
pripadnik 504. padalske čete znane 82. zračno-desantne divizije boril
v Severni Afriki, Italiji, Holandiji in v Nemčiji. Ob koncu vojne je
dosegel čin majorja padalskih enot. Končal je samo vojne šole, in
sicer: šolo pehotnih oficirjev, poveljniško štabno šolo v Fort
Leavencorthu, vojno štabno šolo v Norfalku in vojno šolo zračnih sil
v Mobilu.
Sodeloval je v korejski in vietnamski
vojni, kjer je bil od 1967 - 1968 pomočnik poveljnika 9. pehotne in
101. zračno-desatne divizije, zatem pa načelnik štaba 2. operativne
skupine. Pozneje je služboval v Avstriji in Italiji. Bil je poveljnik
centralnega vadišča v Fort Campbellu, Kentucky, nazadnje pa je bil
direktor urada za posebne operacije. Upokojen je bil aprila 1975. Za
vojaške zasluge je prejel številna odlikovanja in priznanja, med
drugim tudi medaljo za odlično službovanje, bronasto in srebrno
zvezdo, medaljo Legije časti in druge.
Po upokojitvi se je nastanil v
Albuquergue, New Mexico, prijaznem mestecu, v katerem je našel številne
znance. Bil je zelo aktiven član lokalne skupnosti in raznih
organizacij, kot so združenje poslovnežev, organizacija upokojenih
oficirjev, urada za delo, zveznega vojaškega združenja, svetovalec in
darovalec medicinskega centra, pa je tako reševal probleme in pomagal
drugim - družini, prijateljem, skupnosti in domovini. Umrl je 1992.
Pokopan je na vojaškem pokopališču Arlingtonu, poleg prijatelja in
generala Josepha Pezdirtza.
Dr. RUPNIK Jerome Edward,
kontraadmiral, je bil rojen 8. maja 1924 v Libraryju, Pennsylvania, očetu
Franku (Francu), rudarju - minerju in materi Jennie Kaucic (Kaučič).
Po pričevanju je bil admiral Rupnik zelo ponosen na starše in svoje
slovensko poreklo.
Sredi II. svetovne vojne je bil julija
1943 regrutiran v vojno mornarico. Kot bolničar je absolviral potrebne
programe in postal kemijski tehnik. Kot rezervist-bolničar je od 1945 -
1948 nadaljeval s svojo medicinsko izobrazbo na univerzi v Pittsburghu,
postal doktor medicine in obenem dobil čin sanitetnega poročnika. Zato
se je odločil nadaljevati zdravniško kariero v vojni mornarici.
Zdravniški staž je začel 1948 v mornariški bolnici v Bethesda,
Maryland, nato pa je služboval kot zdravnik v mornariških enotah, na
ladjah. V letih 1951-1953 se je posvetil študiju in izpopolnjevanju,
potem pa je bil kirurg v že omenjeni vojnomornariški bolnici v
Bethesdi. Nato je bil premeščen v Atene, kjer je bil od 1956-1958
vodja sanitetne skupine v ameriški vojnopomorski bazi. Bil je tudi
imenovan za profesorja kirurgije na univerzi v Georgetownu. Aprila 1971
je postal poveljnik vojnomornariške medicinske šole v Bethesdi. Maja
1972 je bil povišan v čin kontraadmirala. Postal je tudi član ameriškega
kirurškega in medicinskega združenja. Je prejemnik številnih
odlikovanj, med drugim tudi srebrne in bronaste zvezde in medalje za
uspešno delo.
Po svoji vojni in civilni izobrazbi
astronavti vsekakor sodijo v vrh nacionalne vojaške inteligence. Ker
sta oba ameriška astronavta slovenskega rodu že obiskala domovino
svojih prednikov in bila predstavljena slovenski javnosti, bom samo
ponovil nekaj osnovnih podatkov.
Dr. SEGA (ŠEGA) M. Ronald,
vesoljec NASE, se je rodil 4.12.1952 v Clevelandu, očetu Johnu Segi, čigar
predniki še živijo v Loškem Potoku.
Končal je vojno letalsko akademijo
(1974) in kot poročnika postal pilot - inštruktor, opravil magisterij
matematike (1975) in postal doktor elektronike (1982) ter profesor na
univerzi v Coloradu. Obenem je postal član številnih civilnih in vojaških
znanstvenih združenj in asociacij. Postal je tudi častni doktor
znanosti na univerzi Clarckson. Potem je bil postavljen za direktorja
laserske in vesoljske tehnologije pri vojaškoletalski akademiji. Bil je
tudi direktor posebnega vesoljskega vakumskega centra. Sodeloval je pri
konstrukciji satelita WSF in objavil okrog 100 znanstvenih razprav.
Dosegel je čin rezervnega polkovnika letalstva in opravil okrog 4000 ur
letalskih poletov. Po izboru agencije NASA je januarja 1990 postal
vesoljec in julija 1991 dosegel naziv vesoljec - specialist za vesoljsko
plovilo SHUTTLE. Od novembra 1994 do marca 1995 je dr. Šega postal
direktor centra NASE v ruskem vesoljskem središču, kjer so skupaj z
ruskimi vesoljci pripravljali skupen polet in združitev z rusko
vesoljsko postajo MIR. Polet se je začel 3.2.1994 in je trajal osem
dni. Dr. Šega je bil glavni "letalski inženir" in je opravil
številne znanstvene poizkuse. Drugič je poletel v vesolje februarja
1995, pa je bila v Delu 4.2.1995 objavljena novica pod naslovom
DISCOVERY NA ZGODOVINSKEM POLETU. Marca 1996 je že tretjič
"obiskal" vesolje, kjer je preživel skupaj 199 ur.
Domovino svojih prednikov je prvič
obiskal 1994. Takoj nato se je odpravil v Rusijo, kjer je koordiniral
priprave za skupni ameriško-ruski polet na rusko orbitalno znanstveno
postajo MIR. Decembra 1996 je dr. Šega že drugič obiskal Slovenijo,
sorodnike po očetu, obenem pa je na inštitutu Jožef Štefan vodil
seminar o industrijskih raziskavah s pomočjo satelita Wake Shield
Facility (WSF).
Dr. LINENGER M. Jerry,
vesoljec NASE, se je rodil 16. 1. 1955 v Mt. Clemensu, država Michigan,
očetu Donaldu W. Linengerju, nemškem priseljencu in uslužbencu
telefonske družbe, in materi Frances Pusavec, hčerki slovenskega
priseljenca Franca Pusavca iz Tržiča, čevljarskega mojstra in trgovca
iz Chicaga. V zakonu sta imela pet otrok. Jerry si je vedno želel
postati vesoljec.
Po končani srednji šoli in
vojnopomorski akademiji si je pridobil tri magisterija in dva doktorata,
in sicer: magister bioloških znanosti na vojnopomorski akademiji
(1970), doktor medicine na univerzi Wayne State (1981), magister menedžmenta
univerze v Južni Kaliforniji (1988), magister zdravstva in zdravstvene
politike in doktor filozofije in epidemiologije univerze v Severni
Karolini (1989). Tudi njegove praktične izkušnje kot vojaško-mornariškega
zdravnika so občudovanja vredne. Po programu NASE je bil imenovan za
zdravstvenega svetovalca poveljnika pomorsko-letalskih sil Pacifiške
flote v San Diegu. Potem ko je 1989 dokončal doktorat in opravil prakso
iz epidemiologije, se je vrnil v San Diego, sedaj kot raziskovalec na
pomorskem zdravstveno-raziskovalnem centru. Obenem je bil predavatelj na
medicinski fakulteti - oddelku za športno medicino v San Diegu. S
svojim ogromnim znanjem in izkušnjami je bil avgusta 1992 med 2000
kandidati izbran v 14-člansko skupino v vesoljskem centru Johnson.
Njegove otroške sanje so se uresničile, ko je 9.septembra 1994 kot
astronavt - specialist poletel v vesolje s plovilom Space Shuttle, kjer
je ostal devet dni. Zatem je odpotoval v Moskvo, da bi izpopolnil svoje
znanje ruščine, obenem pa se je z ruskimi vesoljci pripravljal za
skupni polet v vesolje 1996. Tako je bil od 15.januarja "gost"
na sovjetski postaji MIR, 29.aprila pa je kot prvi Američan odšel na
"vesoljski sprehod", pa še to v ruski vesoljski obleki.
Stara mati Francka Posavec roj. Dobravec
je iz Amerike pisala svojcem v Dvorsko vas pri Begunjah: "Ponosna
sem nanj!" Tudi Slovenci bi bili lahko ponosni na tega slovensko -
nemškega Američana - vesoljca! |
