|
Ko sem se pred nekaj leti lotil raziskave o
slovenski vojaški inteligenci, predvsem pa o generalih- admiralih
slovenskega rodu v tujih armadah, so mi nekateri poznavalci pravili, da
jih bom našel povsod, tudi v prekomorskih deželah, saj se tudi otroci
naših izseljencev niso mogli izogniti vojaškim igricam in želji, da
bi nekoč postali generali ali admirali.
Seveda, največ sem jih našel v treh
domorodnih oz. skupnih domovinskih armadah. Tako je bilo v avstroogrski
vojski okrog 60 podmaršalov, generalov in admiralov slovenskega rodu,
od katerih so nekateri zavzemali tudi visoke poveljniške položaje.
Tako sta bila poveljnika avstrijske vojne mornarice veliki admiral Anton
HAUS, Tolminčan in viceadmiral Viljem TEGETTHOFF, Mariborčan. Oba bomo
našli tudi v Enciklopediji Slovenije. V vojski SHS/Kraljevine
Jugoslavije je bilo 28 generalov - admiralov (najbolj znana sta bila
divizijska generala R. Maister in L.Rupnik), v domobransko-četniških
formacijah pa 3. Seveda, največ jih je bil v JLA, in sicer 123, od tega
jih je šesterica dobila generalskih čin že med NOB. Najvišja položaja
sta dosegla generapolkovnik S. Potočar - načelnik GŠ JLA in admiral
S. Brovet - namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.
Zanimivo je, da sta bila tudi v nemškem
Wehrmactu dva generala slovenskega rodu, vendar sta se zavestno
odpovedala slovenstvu in celo spremenila priimek. Tudi v italijanski
armadi naj bi bilo več generalov in admiralov, toda doslej sem našel
le peterico. V francoskem Ilirskem polku je 1813 sodeloval (in padel na
ruski fronti) neki Jezernik ali Jezeršek iz Trsta, čigar vdova je
prejemala visoko francosko vojaško pokojnino. V angleški vojni
mornarici je admiralski položaj še pod Nelsonom dosegel Ljubljančan
Rakovec. Tudi v švedski vojni mornarici naj bi imeli svojega
admirala…V argentinski vojski imamo sedaj dva komodorja slovenskega
rodu (, če že imamo predsednika vlade iz Argentine!).
Ker so ameriški generali slovenskega
rodu v domovini svojih staršev skoraj neznani, se mi je zdelo, da jih
je potrebno podrobneje predstaviti. Za zbiranje podatkov sem uporabil
razne poti. Najprej sem pregledal knjigo dr. Edvarda Gobca o znanih
slovenskih izseljencih (Slovenian Heritage I) in druge publikacije, kjer
je navedeno, da bi naj bilo v ameriški vojski šest generalov in sedem
admiralov. Kako to preveriti? Ameriške uradne (vojaške) ustanove namreč
ne vodijo pregledov po nacionalni, etnični ali verski pripadnosti, pa
so mi svetovali naj se obrnem na dr. Rada Lenčka, profesorja znane
Kolumbijske univerze v New Yorku. Ta mi je rade volje priskočil na pomoč
in iz ameriške encikopedije Who is who in USA? preskrbel biografije in
naslove. Zato sem navezal pisne stike z admiralom Ronaldom Zlatoperjem,
vdovami ali sorodniki pokojnih ameriških generalov - admiralov. Tako
sem našel vsega tri admirale (R.Zlatoper, dr. E. Rupnik in W. Petrovčič)
in tri generale (R. Češarek, J. Lekšan in J. Pezdirc)! Večini pa sem
tudi pomagal pri iskanju njihovih rodovnih korenin.
Predstavljam zgodbo o ameriškem generalu
Josipu Pezdircu iz Bele krajine. Iz genealoških izkušenj sem že
vedel, da so telefonski imenik in župnijski uradi najboljše napotilo
za iskanje rodovnih vezi. Dr. G.Pezdirc iz New Yorka mi je celo poslal
sliko brigadnega generala Pezdirca, ki je bila objavljena januarja 1969
v največjih ameriških časopisih. Obenem mi je namignil, čeprav ni
bil v sorodo z generalom, da naj začnem raziskavo v Podzemlju. Tako sem
se podal v Belo krajino. Najprej sem pregledal župnijske matrikule v
Metliki in Podzemlju. Kmalu sem gotovil, da je vasica Griblje verjetni
izvor rodovine Pezdirc, pisano tudi Pesdirc, Pezdirec, Pezdirtz in
podobno. V Gribljah sem srečal tudi zbiratelja narodopisnega blaga, ki
mi je povedal tudi tole zanimivo zgodbo o rodovini Pezdircev:
Turki so 1524 opustošili Belo krajino,
in tudi vasico Griblje. Večino ljudi so pobili, mnoge pa tudi odgnali v
suženjstvo. Cesarski Dunaj je za popolnitev Vojne krajine začel
regrutirati nove vojščake v sosednji Liki in Dalmaciji, o čemer pričajo
tudi tamkašnji priimki (Šimec, Brinc, Papič, Jakovčič in drugi). V
vasico Griblje, kjer so preostali domačini v zahvalo že 1526 obnovili
vaško cerkvico, so med drugimi prišli tudi prebivalci iz Loparja na
otoku Rab. Ko so graščaki in cerkvene oblasti začele po letu 1560.
dodeljevati prve priimke, so tistim iz Loparja zapisali priimek PESDIRZ,
ker so verjetno omenjali majhno ribico "pesdirz". Tako se je
družine Pezdirc v Gribljah štev. 53 (sedaj Šimec) prijelo še sedaj
ohranjeno domače ime "Loparz", kar je zapisano tudi v Status
Animarum (1840 - 1910) župnije Podzemelj.
Iz vasice Griblje so se Pezdirci s
porokami razširili po sosednjih vaseh (Krasinec, Podzemelj) in tudi po
drugih delih Bele krajine, predvsem proti Črnomlju. Ko je okrog 1880 po
Beli krajina divjala vinska mušica in uničila večino vinogradov, je
zavladala lakota in revščina, pa so se mnoge družine, tudi cele vasi,
podale s trebuhom za kruhom. Seveda, največ jih je odšlo v ZDA. Med
njimi tudi Pezdirci. Mnogi so ostali v "obljubljeni deželi",
mnogi so se tudi vrnili v svojo lepo Belo krajino.
Iz Status Animarum župnije Podzemelj je
bilo vidno, da je tudi neki Jurij Pezdirc iz Podzemlja št. 5 odšel v
Ameriko. To sem sporočil soprogi pokojnega generala Pezdirca. In potem
se je avgusta 1998 iz Sarajeva javil ameriški podpolkovnik W. Pezdirtz,
pripadnik SIFOR-ja, z željo po srečanju oz. obisku domovine svojih
prednikov. Namreč, bil je nečak generala Pezdirca oz. drugi sin
njegovega pokojnega brata, ki je tudi izbral vojaško kariero. Naslednje
leto se je že javil iz Zagreba kot inštruktor hrvaške vojne akademije
in mi sporočil, da je v Podzemlju št. 5 našel hišo svojih prednikov
in na Gorenjskem tudi daljno sorodnico! Načrtuje tudi obisk vasice
Lopar na otoku Rabu, da bi videl tiste majhne ribice
"pezdirc"…
Uradna biografija pa se glasi takole:
PEZDIRTZ (PEZDIRC) Warren Joseph -
generalmajor, je bil rojen 14.10.1920 v Omahi, ZDA, očetu Josephu
Fridericku in materi Elli roj. Stipe P. Njegov stari oče Josip (Georg),
poročen s Filipčičevo, je okrog 1880 emigriral v ZDA. V zakonu sta
imela dvanajst otrok. Eden od njih, Josip, oče generala Pezdirca, je
bil urednik časopisa Register and Tribune v kraju Des Moines, država
Iowa. Umrl je 1948. Verjetno so vzdrževali stike s sorodniki v Beli
krajini.
Po srednji šoli je 1942 končal univerzo
v Michiganu. Potem se je poročil z Berno Deane Purgett in v zakonu
imata sina Karla, ki je po poklicu inženir. Kot vojak in rezervni
oficir je sodeloval v II. svetovni vojni., nakar je končal vojaško
akademijo v West Pointu in se posvetil vojaški karieri. Sodeloval je v
korejski vojni od 1952 - 1953 kot poveljnik pehotnega in tankovskega
bataljona. Od 1964 - 1966 je bil pomočnik načelnika uprave za strateško
načrtovanje združenega GŠ v Washingtonu, 1969 pa je kot brigadni
general postavljen za namestnika poveljnika logističnega štaba ameriške
vojske v Evropi. Istega leta je vodil znano vojaško operacijo "zračni
most" Amerika - Evropa. Maja 1970 je bil povišan v čin
generalmajorja. Od 1970 - 1971 je bil načelnik armadne skupine v Koreji
in 1971 - 1973 poveljnik komande za podporo v Koreji. Od 1973 - 1975 je
bil načelnik štaba za logistiko v ZGŠ ZDA. Prejel je več visokih
ameriških in tujih odlikovanj, med drugim tudi srebrno in bronasto
zvezdo.
Po 33-letni briljantni vojaški karieri
je bil 1975 upokojen. General Pezdirc je bil ponosen na svoje slovensko
poreklo, vendar zaradi togih vojaških predpisov ni mogel obiskati
domovine svojih prednikov. Umrl je 1990 in je kot general pokopan na
nacionalnem pokopališču Arlington v Washingtonu, poleg prijatelja
Johna Leksona, tudi generalmajorja slovenskega rodu!
V Vojnozgodovinskem zborniku, ki ga
izdaja Vojni muzej v Logatcu oz. brigadir SV Janez J. ŠVAJNCER sem v
nedavni številki objavil neideološki in genetični seznam vseh znanih
generalov in admiralov slovenskega rodu, v majski številki revije BOREC
pa bo izšla antropološka študija pod naslovom SLOVENSKA VOJAŠKA
INTELIGENCA - GENERALI IN ADMIRALI. Objavljeni seznam generalov in
admiralov slovenskega rodu seveda še ni popoln, saj se venomer javljajo
posamezniki tudi s podatki, ki jih ni v nobenem arhivu ali
enciklopediji.
P.s.
Avtor prosi bralce Dolenjskega lista, da mu sporočijo (na naslov
Litijska cesta 62, 1119 Ljubljana) kakršenkoli novi podatek o generalih
- admiralih slovenskega rodu v tujih vojskah, da bi tako združno zbrali
podatke o slovenski vojaški inteligenci, ki niso zapisani v leksikonih
ali ohranjeni v arhivih. |
