|
|
|
|
Generalmajor Ronald M. SEGA
(Šega)
Dr. SEGA (ŠEGA), M. Ronald
(Cleveland, 4. 12. 1952), generalmajor, vesoljec Nase.
Njegov oče John Sega ima prednike v Loškem Potoku, ki jih je
Ronald že nekajkrat obiskal. Poročen je z dr. Bonnie J.
Dunbar.
Po končani srednji šoli 1970 v
mestu Macedonia, Ohio, je na letalski vojaški akademiji 1974
dobil čin poročnika in obenem diplomiral iz matematike in
fizike, nato pa je opravil magisterij matematike (1975) in
na univerzi v Koloradu doktoriral iz elektronike (1982).
Hkrati je postal tudi član številnih civilnih in
vojaškoznanstvenih združenj. Postal je tudi častni doktor
znanosti na univerzi Clarckson.
Pridobil si je tudi posebne
veščine. Tako je po končani letalski vojaški akademiji
opravil izpit za pilota – inštruktorja (1974) in je to
dolžnost opravljal vse do 1979. Med leti 1979–1982 je bil
profesor fizike na letalski vojaški akademiji, po
opravljenem doktoratu pa je postal univerzitetni profesor v
Koloradu Springsu in raziskovalec vesoljske tehnologije.
Potem je bil postavljen za direktorja laserske in vesoljske
tehnologije pri letalski vojaški akademiji. Bil je tudi
direktor posebnega vesoljskega vakumskega centra. Sodeloval
je pri konstrukciji satelita WSF in objavil okrog 100
znanstvenih razprav. Opravil je okrog 4000 ur letalskih
poletov. Leta 2001 je bil povišan v čin generalmajorja
vojnega letalstva.
Po izboru Nase je januarja
1990 postal vesoljec in julija 1991 dosegel naziv vesoljec –
specialist za vesoljsko plovilo Shuttle. Od novembra 1994 do
marca 1995 je dr. Šega postal direktor centra Nase v ruskem
vesoljskem središču, kjer so skupaj z ruskimi vesoljci
pripravljali skupen polet in združitev z rusko vesoljsko
postajo MIR. Polet se je začel 3. 2. 1994 in je trajal osem
dni. Dr. Šega je bil glavni »letalski inženir« in je opravil
številne znanstvene poizkuse. Drugič je poletel v vesolje
februarja 1995, pa je bila v Delu 4. 2. 1995 objavljena
novica pod naslovom Discovery na zgodovinskem poletu. Marca
1996 je že tretjič »obiskal« vesolje, kjer je preživel
skupaj 199 ur.
Domovino svojih prednikov je
prvič obiskal 1994. Takoj nato se je odpravil v Rusijo, kjer
je koordiniral priprave za skupni ameriško-ruski polet na
rusko orbitalno znanstveno postajo MIR.
Decembra 1996 je dr. Šega že
drugič obiskal Slovenijo, sorodnike po očetu, obenem pa je
na Inštitutu Jožef Štefan vodil seminar o industrijskih
raziskavah s pomočjo satelita Wake Shield Facility (WSF).
Pri njegovi zasnovi je tudi sam sodeloval. Predaval je tudi
o svojem drugem poletu v vesolje, ko je z vesoljskim
plovilom Atlantis 24. marca 1996 pristal na ruski vesoljski
postaji MIR. |
|
|
Polkovnik Jerry M. LINENGER
Dr. LINENGER, M. Jerry (Mt.
Clemens, Michigan, 16. 1. 1955), polkovnik, vesoljec Nase.
Njegov oče Donald W. Linenger je nemški priseljenec in
uslužbenec telefonske družbe, mati Frances Pusavec pa je
hčerka slovenskega priseljenca Franca Pusavca iz Tržiča,
čevljarskega mojstra in trgovca iz Chicaga. V zakonu sta
imela pet otrok. Dr. Linenger je poročen, ima sina.
Jerry si je vedno želel
postati vesoljec. Po končani srednji šoli in pomorski
vojaški akademiji si je pridobil naslednje znanstvene
naslove: magister bioloških znanosti na pomorski vojaški
akademiji (1970), doktor medicine na univerzi Wayne State
(1981), magister menedžmenta na univerzi v Južni Kaliforniji
(1988), magister zdravstva in zdravstvene politike in doktor
filozofije in epidemiologije na univerzi v Severni Karolini
(1989). Torej: dva doktorata in tri magisterije.
Tudi njegove praktične
izkušnje so občudovanja vredne. Kot mornariški vojaški
zdravnik je bil na praksi v bolnišnici Balboa v San Diegu, v
Kaliforniji, po končanem letalsko-vesoljskem treningu v
pomorskem letalsko-vesoljskem medicinskem inštitutu v
Pensacoli na Floridi pa je služboval kot pomorski letalski
kirurg na Filipinih.
Po programu Nase je bil zatem
imenovan za zdravstvenega svetovalca poveljnika
pomorskoletalskih sil Pacifiške flote v San Diegu. Potem ko
je 1989 dokončal doktorat in prakso iz epidemiologije, se je
vrnil v San Diego kot raziskovalec na pomorskem
zdravstveno-raziskovalnem centru. Obenem je bil predavatelj
na medicinski fakulteti, na oddelku za športno medicino v
San Diegu.
S svojim ogromnim znanjem in
izkušnjami je bil avgusta 1992 med 2000 kandidati izbran v
14-člansko skupino v vesoljskem centru Johnson. Njegove
otroške sanje so se uresničile, ko je 9. septembra 1994 kot
vesoljec – specialist poletel v vesolje s plovilom Space
Shuttle, kjer je ostal devet dni. Zatem je odpotoval v
Moskvo, da bi izpopolnil svoje znanje ruščine, obenem pa se
je z ruskimi vesoljci pripravljal za skupni polet v vesolje,
leta 1996. Tako je bil od 15. januarja »gost« na sovjetski
vesoljski postaji MIR, 29. aprila pa je kot prvi Američan
odšel na »vesoljski sprehod«, pa še to v ruski vesoljski
obleki (skafandru).
Stara mati Francka Posavec,
roj. Dobravec, je iz Amerike pisala svojcem v Dvorsko vas
pri Begunjah: “Ponosna sem nanj!” Tudi Slovenci bi morali
biti ponosni na tega slovensko–nemškega Američana in
vesoljca! Julija 1996 je z ženo in devetmesečnim sinom
zasebno obiskal Slovenijo. |
|
|
Podpolkovnica WILLIAMS L.
Sunite – »Suni«
WILLIAMS L. Sunite – »Suni«,
vesoljka in podpolkovnica letalstva v ameriški vojni
mornarici, rojena 19. 9. 1965 v Euclidu, Ohio. Mati Bonnie
Zalokar je slovenskega, oče prof. dr. Deepak Pandyo pa
indijskega porekla. Po srednji šoli je 1989 končala pomorsko
vojaško akademijo – smer letalstva, nato pa je magistrirala
iz strojništva na Institute of Technology na Floridi. Leta
1993 je postala preizkusna pilotka – inštruktorica z 2770
urami letenja na 30 različnih bojnih letalih in
helikopterjih. Kot taka je 1998 izbrana v Nasin program za
trening vesoljcev. Od 6. 12. 2006 je bila že trikrat v
vesolju in julija 2007 postavila tudi ženski rekord v
trajanju bivanja v vesolju – 195 dni, pa tudi 29 ur in 17
minut sprehoda izven (sovjetske) vesoljske postaje. Znana je
tudi po tem, da je na vesoljsko postajo prinesla tudi
kranjsko klobaso svoje tete Mary Ann Zalokar (pogostila je
tudi gosta – poglej fotografijo).
Vesoljka SUNITE
WILLIAMS in SREČKO MATOVIČ, veleposlaništvo RS v ZDA
Uradna "vesoljska" fotografija
s podpisom
Tako imamo ob dveh ameriških
vesoljcih slovenskega rodu – generalmajorjem Šego in
polkovnikom Linengerjem, še vesoljko in podpolkovnico
letalstva Williamsovo! Upajmo, da bo kmalu prišla na obisk v
Slovenijo, domovino svoje matere, saj je drugače v Indiji, v
očetovi domovini, že zelo popularna … |
|
|
Frank
GORENC, ameriški generalmajor letalstva
Frank GORENC, ameriški
generalmajor letalstva slovenskega rodu, je direktor zračnih
in vesoljskih operacij v Generalštabu vojnega letalstva ZDA,
stacioniran v letalski bazi Langley, zvezna država
Virginija.
Frank GORENC, ameriški
generalmajor letalstva (v sredini) in Srečko Matovič (levo), veleposlaništvo
RS v ZDA, 17. 5. 2008
|
Slika je bila narejena ob
Dnevu odprtih vrat v letalski bazi Andrews, ko so Blue
Angelsi (v ozadju so njihova letala) izvajali zanimiv
akrobatski program.
Generalmajor Frenk je s svojim
bratom Stanleyem, nedavno upokojenim generalmajorjem
letalstva, primer slovenske upornosti in uspešnosti - mlajši
Frenk je nasledil brata na skoraj istih visokih dolžnostih v
ameriškem vojnem letalstvu. Po rodu sta oba Ljubljančana.
Ponosen je na svoje
slovensko poreklo. Zato je avtorju po internetu
posredoval točne podatke o sebi in bratu. To bo
omogočilo pravilen vnos v enciklopedijo znanih
slovenskih osebnosti. |
|
|
|
|
Frank je bil rojen 14. oktobra
1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli je na Vojaški
letalski akademiji v Colorado Springsu diplomiral iz
civilnega inženirstva in 30. maja 1979 dobil čin poročnika.
Potem je končal pilotsko šolanje za častnike in kot stotnik
letalstva leta 1986 tudi prestižno Letalsko
poveljniško-štabno šolo. Leta 1994 je kot podpolkovnik
letalstva končal najvišjo šolo – Vojaško-letalski koledž.
Obenem je magistriral iz dveh smeri: leta 1989 iz
aeronavtike in 1995 iz strategije nacionalne varnosti.
Končal je tudi razne strokovne in vodstvene tečaje in
seminarje, tudi iz domene Nato letalskih sil.
Vzporedno s šolanjem je
opravljal tudi poveljniške, instruktažne in vodstvene
dolžnosti. Tako je bil poveljnik bojnega letalskega
eskadrona, operativne letalske skupine in dveh letalskih
vingov. Kot polkovnik letalstva je 1998 postal direktor
uprave za raziskave, analize in urjenje pri Združenem
generalštabu ameriških OS. 15. junija 2005 je bil povišan v
brigadnega generala letalstva in postavljen za poveljnika
332. ekspedicijskega vinga v Iraku, zatem pa za direktorja
uprave za operativno planiranje in namestnika načelnika
štaba za zračne, vesoljske in informativne operacije v
Generalštabu vojnega letalstva. Leta 2007 je bil krajši čas
poveljnik letalskega okrožja Washingtona s sedežem v
letalski bazi Andrews. Ko je 1. februarja 2008 povišan v
generalmajorja letalstva, je premeščen v letalsko bazo
Langley, kjer je prevzel zgoraj omenjeno dolžnost od svojega
starejšega brata Stanleyja. Pod svojim poveljstvom ima okrog
1.900 vojaških letal in številne logistične objekte.
Priznan mu je rating vojaškega
pilota – poveljnika. Ima več kot 4.100 ur letenja na
vojaških letalih vrste T-3BA, F-15C, MQ-1B in UH-1N. Nosilec
je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških
odlikovanj in priznanj. |
|
|
STANLEY GORENC,
ameriški generalmajor letalstva
slovenskega rodu v pokoju.
Njegov brat Stanley, rojen 5. aprila 1953 v Brezovici pri
Ljubljani, je kot generalmajor letalstva, upokojen julija
2007. Leta 1962 so njegovi starši s sinoma Francem in
Stankom emigrirali v ZDA.
Po končani srednji šoli je Stanley 1975 končal Letalsko
vojaško akademijo – smer civilnega inženirstva v Colorado
Springsu in postal poročnik. Zatem je končal pilotsko
šolanje in kot major letalstva tudi Letalsko
poveljniško-štabno šolo, naslednje leto pa v Veliki
Britaniji tudi Kraljevski vojaško poveljniško-štabni koledž
v Bracknellu. Zatem je leta 1988 magistriral iz aeronavtike,
leta 1993 pa je končal ugledni Industrijski koledž
oboroženih sil v Fort Lesleyju. Končal je tudi številne
strokovne in poveljniške tečaje in seminarje.
Zanimivo je, da je najprej poveljeval inštruktažnemu
letalskemu skvadronu, zatem pa borbeni operativni skupini in
trem vingom, med katerimi je bil tudi trenažni ving
natovskih sil. Opravljal je številne štabne dolžnosti. 1.
avgusta 2000 je povišan v brigadnega generala letalstva in
bil namestnik poveljnika ameriških zračnih sil na Japonskem
in kasneje na Bližnjem vzhodu. 1. februarja 2004 je bil
povišan v generalmajorja letalstva in postavljen za
poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi. Nazadnje je bil
poveljnik varnostnega centra ameriškega letalstva v
Kirtlandu. Upokojen je bil 1. julija 2007.
Priznan mu je bil rating vojaškega pilota – poveljnika, ki
je imel več kot 3.250 ur letenja na borbenih letalih tipa:
F-4E, F-15E, F-16, T-37, T-38, U-2 in britanski Hawk.
Nosilec je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških
odlikovanj in priznan.
Tudi on je ponosen na svoje slovensko poreklo in je bil
mlajšemu bratu Franku vzornik in mentor na njegovi
vojaško-letalski poti. |
|
