VOJAŠTVO
MILITARY |
OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA
ZAŠČITA pohoda 14.divizije NOV in PO Slovenije na Štajersko
english
summary
popravek
(6.5.2012) |
BOREC - revija za zgodovino,
literaturo in antropologijo, štev. 561-562-563, 1998, Ljubljana, 55
strani.
OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA
ZAŠČITA pohoda 14.divizije NOV in PO Slovenije na Štajersko
(Skica za varnostno
študijo) |
|
|
|
Vsebina:
Predgovor
I. SPLOŠNE IN POSEBNE OKOLIŠČINE, V
KATERIH JE POTEKAL POHOD 14. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO
1. Vojaško-politične razmere koncem
leta 1943 v Evropi in Jugoslaviji
2. Stanje in položaj narodnoosvobodilnega gibanja in NOV v Sloveniji
in cilj pohoda 14. divizije na Štajersko
II. OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE PRIPRAVE ZA
POHOD 14. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO
1. Organizacija nemškega okupacijskega
in policijsko-varnostnega sistema na Štajerskem
2. Politično-varnostne razmere na Štajerskem
III. OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA ZAŠČITA
POHODA 14. DIVIZIJE NA ŠTAJRESKO
1. Organiziranost obveščevalno-varnostne
službe v 14. diviziji in neposredne priprave za pohod na Štajersko
2. Obveščevalno-varnostna zaščita pohoda 14. divizije čez Hrvaško
3. Obveščevalno-varnostni ukrepi ob sprejemu 14. divizije na Štajerskem
4. Postopki in delovanje obveščevalno-varnostnih organov 14.
divizije na pohodu čez Štajersko
5. Protiobveščevalna zaščita pohoda 14. divizije na Štajersko
Sklepne misli
Literatura, viri in opombe
Priloge:
1. Obveščevalni organi 14. divizije
2. Nemška agentura v brigadah 14. divizije
3. Nemška agentura na terenu in v smereh pohoda 14. divizije
4. Rezultati anketiranja obveščevalcev 14. Divizije
Cilj in vsebina:
Osnovni cilj tega spisa je torej odgovor na vprašanje, ali je pohod 14.
divizije na Štajersko obveščevalno-varnostno dovolj temeljito
pripravljen, in s tem povezano, ali so bili Nemci presenečeni nad
njenim prihodom. Tak cilj je upravičen tudi zato, ker je bil dejanski
cilj pohoda 14. divizije, da z obhodnim oziroma demonstrativnim pohodom
čez Hrvaško nenadoma vpade v vzhodni del Štajerske in tako Nemce
preseneti, ker so ti take vpade pričakovali čez reko Savo!
Posredno je cilj tega spisa tudi poskus,
da bi dokumentirano dokazal svojo tezo, da velikanske izgube 14.
divizije (več kot 50 odstotkov!) niso bile le posledice zime in
operativno-taktičnih napak, temveč je bila prvi in glavni krivec zanje
nezadostna obveščevalno-varnostna zaščita! Nedovoljnih obveščevalno-varnostnih
priprav, nepravočasnega izvidovanja in neprefesionalnega protiobveščevalnega
delovanja ni mogoče "popraviti" z junaštvom borcev in
poveljnikov!
Nemci so pravočasno zvedeli za pohod 14.
divizije na Štajersko… Nemci so
imeli v vsaki partizanski brigadi agenta… Teritorija na Štajerskem pa
je tudi bila dobro pokrita z agenturo.
Sklepne misli:
-
Glavna slabost je bila azanemarjanje
funkcije protiobveščevalne službe v enotah in naterenu…
-
Zaradi sodelovanja z ustaško obveščevano
službo, so bili Nemci pravočasno obveščeni o vseh podrobnostih
pohoda 14. Divizije čez Hrvaško (začetek pohoda, sestava in oborožitev
divizije, aktivnosti na pohodu, smer in cilj pohoda na Štajersko).
-
Na podlagi delnih podatkov sem
ugotovil, da je v 14. diviziji obstajala organizirana gestapovska
agenturna mreža (Priloga 2)…
-
Nezadostne priprave obveščevalno-varnostne
zaščite pohoda 14. Divizije so neposredno vplivale na taktično-operativni
položaj divizije, s tem pa tudi na velike izgube!
Opombe:
Šlo je za seminarsko nalogo v Šoli ljudske obrambe oziroma analizo
varnostne problematike iz knjige Pohod 14. divizije na Štajersko
avtorja Lada Ambrožiča, generalmajorja v pokoju, 70 strani, ki sem jo
napisal januarja 1980. Za nalogo sem prejel odlično oceno.
Na predlog urednika revije BOREC sem to
seminarsko nalogo "prevedel" in seveda dopolnil, nakar je bila
objavljena v reviji BOREC.
|
|
|
Opis vsebine:
V skici za varnostno študijo
je avtor strnil raztresene fragmente o
obveščevalno-varnostnih pripravah pohoda 14. divizije NOV in
PO Slovenije na Štajersko in zaščite med njim. Gre za prvi
poskus celovite obdelave te problematike, za katero avtor
ugotavlja, da je »prepovedana« tema.
Avtor, strokovnjak za varnostna
vprašanja, je sistematično preveril in predstavil vse dostopne vire in
spominsko literaturo, opravil anketo med obveščevalci in udeleženci
pohoda ter se z nekaterimi temeljito pogovoril. Pri tem je sledil svoji
tezi, da je pohod zahteval velike žrtve (več kot 50 odstotkov) ne toliko
zaradi taktično-operativnih napak in hudih zimskih razmer, temveč
predvsem zaradi slabih obveščevalno-varnostnih priprav in zaščite,
skoraj nobene koordinacije z obveščevalno-varnostnimi organi na terenu
in tudi zanemarjanje proti-obveščevalne zaščite v enotah.
Iz objavljenih drobcev v spominski
literaturi avtor v posebnih prilogah navaja, da je bil v vsaki od treh
brigad skrbno vgrajen nemški (gestapovski) agent, na ozemlju Štajerske
pa so Nemci vzpostavili poseben policijsko-protiobveščevalni sistem.
Zato avtor tudi dvomi, da je bil demonstrativni pohod čez Hrvaško (z
desetimi spopadi in množico mitingov) za Nemce presenečenje.
à Besedilo
v Wordu
(Obseg besedila 53 strani, 0,7 MB)
Avtor upravičeno ugotavlja, da
protiobveščevalnih napak ni mogoče »popravljati« s heroizmom borcev in
poveljnikov. Seveda bo mogoče, ko bodo javnosti dostopni tudi nemški
arhivi (Gestapo, Abwehra in SD), verodostojno ugotavljati vse
razsežnosti obveščevalnega vdora v enote 14. divizije NOV in PO
Slovenije (zato tudi samo skica za študije). Avtor, zanimivo, ne verjame
preveč izjavam odkritih in justificiranih agentov! Moramo mu pritrditi,
da so poznejše rekonstrukcije nedvoumno pokazale, da so bile nekatere
izjave izsiljene in tako tudi številni »vrinjenci in gestapovci«
likvidirani po nedolžnem (npr. v Bračičevi brigadi, kar je pozneje
priznal tudi poveljnik 14. divizije).
Vsekakor gre za zanimivo študijo z
varnostnega področja, posebno še, ker avtor pripada povojni generaciji
(generalov). Starejši general Ambrožič, tudi pisec »imenitne študije o
pohodu Štirinajste«, kakor navaja njegov sin, pa se z avtorjem menda ni
hotel sestati … Partijsko prepovedana tema? Možno! Nekritičnost
partizanskega generala? Skoraj nemogoče! Verjetno je šlo za stare zamere
na račun Udbe (in tudi Kos-a), za kar pa avtor študije ne more nositi
nobenih posledic! Tudi njega je slovenski partijski vrh hotel
»odstreliti« …
-
Priloga 5
Shema pohoda 14. divizije in nemški policijski, obveščevalni in
protiobveščevalni sistem
(V besedilu je črno-bela shema, tukaj je celotna
barvna inačica večjega formata, za povečavo kliknite na sliko)
|
|
POPRAVEK 6.maj 2012
V svoji skici za varnostno
študijo pod naslovom Varnostna in obveščevalna zaščita
pohoda 14. divizije NOV in PO Slovenije na Štajersko, str.
17, četrti odstavek, je napačen del stavka: "... 15. 6. 1943
pa sta bila aretirana Dušan Kraigher - Jug, sekretar PK KPS
za Štajersko, in Vera Šlander - Lojzka, sekretarka PK SKOJ
za Štajersko, ki pa nista klonila!"
Pravilno se stavek glasi
takole: "... 15. 6. 1943 sta pod Tolstim vrhom padla še
Dušan Kraigher - Jug, sekretar PK KPS za Štajersko, in Vera
Šlander - Lojzka, sekretarka PK SKOJ za Štajersko!"
Na napako me je prijazno
opozoril Alojz Brvar in navedel naslednje: "Vera Šlander in
Dušan Kraigher nista bila aretirana, temveč sta omenjenega
dne v jutranjih urah padla v vrtači pod Tolstim vrhom na
dobroveljski planoti ob napadu nemške policijske patrulje,
ki je sledila kurirju, ki je šel proti štabu 4. operativne
cone. To mi je povedal še živeči partizan Franc Podbregar -
Matko, ki je bil, poleg Gagoviča, Francija, Tesarja in še
drugih treh borcev, takrat prisoten kot član zaščite Franca
Rozmana - Staneta. Na kraju dogodka je postavljen spomenik." |
|
|
|
|
|