KDO JE GENERAL/ADMIRAL? - Z00

Pojasnitev pojmov: general, admiral, maršal in generalisim ter drugi

Generali – admirali so formalno izven kroga višjih oficirjev - častnikov. Predstavljajo vrh oz. vrhnji sloj vojaške inteligence z najvišjo akademsko izobrazbo (primerljiva doktoratu znanosti), dočim generale z najvišjim generalskim činom (generalpolkovnik in višji) lahko primerjamo s člani akademije znanosti in umetnosti. Takšna je primerjava v mnogih državah, ki spoštujejo vojaške poklice. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ni imela in tudi sedaj nima v svojih vrstah prav nobenega generala – admirala oz. častnika, čeprav bi si nekateri to vsekakor zaslužili (polkovnik Zdravko Klanjšček – zgodovinar, generalmajor in prof. dr. Miroslav Peterca –geofizik, generalpolkovnik Rudolf Hribernik – poveljnik in pisatelj, in drugi). Predvsem pa bi kazalo za dopisnega člana razglasiti najvišjega ameriškega admirala slovenskega rodu – Ronalda Zlatoperja. Upam, da bo z ustanovitvijo slovenske vojske ta praksa prekinjena. Zato na kraju tudi predlog predsediku SAZU za uvedbo novega razreda – za vojne vede! Za vzgled bi si lahko vzeli Makedonijo, kjer je bil generalpolkovnik JLA Mihailo Apostolski ne samo redni član, temveč tudi predsednik Makedonske akademije znanosti in umetnosti. K spoštovanju vojaškega stanu je največ prispeval Leonardo d’ Vinci, ki je na vprašanje kateremu intelektualcu bi postavil spomenik, brez razmišljanja odgovoril – vojskovodji, generalu! S skupnim imenom generale-admirale označujemo kot generaliteto oz. admiralteto. Generaliteta je kolektivna oznaka za generale določene vojske – države oz. njihov generalski zbor. Poznan je tudi naziv Veliki generalštab. Ker se v novejšem času generali (admirali) predstavljajo kot najvišja častniška kategorija, se oznaka generaliteta ne uporablja pogosto.

Da bi lažje definirali vrhnji sloj vojaške inteligence, je nujno vsaj približno poznavanje etimološkega in zgodovinskega pomena izraza “general” in “admiral”. Obenem pa bo lažje spremljati tudi druga razglabljanje o problematiki vrhnjega sloja vojaške inteligence. General je najvišji čin poveljnika kopenske vojske in vojnega letalstva, ki poveljuje združeni taktično-operativni enoti (diviziji in višji) ali pa vojaški ustanovi podobne ravni. Enakopraven je činu admirala v vojni mornarici.

V začetku so naziv general podeljevali vrhovnemu poveljniku vojske oz. poveljniku operativne armade. Še v zgodnji dobi razvoja vojaštva so vrhovnemu poveljniku podeljevali podobne nazive. Tako so ga stari Asirci imenovali turtan, Atenci strateg, Rimljani pa legat, konzul, prokunzul in magister militum. V Franciji so bili znani nazivi senešal, konetabl in maršal, pri Nemcih in Rusih vojvoda, pri Južnih Slovanih pa veliki župan, knez, vojvoda in kapitan. Vojni krajini so poveljevali karlovški generali, med katerimi je bilo tudi nekaj turjaških graščakov, sicer nemškega rodu.

Besedno je general francoskega izvora (general), ko so 1460 uvedli v vojaško organizacijo naziv za vojaškega poveljnika – capitaine-general in colonel-general. Generalski čin so v začetku 17. stoletja prvi uvedli Francozi, pozneje pa so ga prevzele tudi druge evropske vojske, najprej Španija in Italija, pozneje pa tudi Avstrija, Nemčija (1637), Švedska in Rusija (1657). Poleg tega so v nekaterih vojskah uvedli enakovredne generalske funkcije (generalkvartirmojster, generalni adjutant, generalintendant, generalauditor, generalzdravnik, vojaški generalkomisar in podobno.

Generalisim so kot najvišji vojaški naziv uvedli Francozi, dočim je bil v avstrijski vojski v začetku najvišji čin (pozneje maršal). Kot najvišji vojaški čin so ga podeljevali vrhovnemu vojaškemu poveljniku v ruski carski vojski (Suvorov, 1799) in sovjetski Rdeči armadi (Stalin, 1945), pa tudi v španski vojski (Franco, 1936).

Maršal v JLA ni bil vojaški čin, temveč častni naziv za prvega poveljnika NOV Jugoslavije, ki so ga na slovenski predlog podeli Josipu Brozu Titu.

Tabelarni pregled generalskih činov v toku II. svetovne vojne in poznejšega obdobja (SFRJ in Slovenija) prikazujem posebej za vojaške velesile, posebej pa za ostale države, ker je le tako lažje vzporejati posamezne stopnje generalskih činov v odnosu na velikost države oz. vojske.

a/Velesile

* Brigadier in Commodore nista generalska čina

Koliko vojakov sestavlja brigado, divizijo, korpus, ...?

Da bi si bralci lahko ustvarili vsaj približno predstavo o tem, kaj pomeni poveljevati oziroma voditi brigado, divizijo, korpus ali armado, potem je potrebno najprej povedati, da skoraj v vseh vojskah generalmajor poveljuje s pehotno ali divizijo drugačne sestave (oklepno, planinsko in podobno). Sodobne divizije štejejo okrog 8.000 - 12.000 vojakov. Če te številke primerjamo s kakšnim večjim podjetjem, potem lahko rečemo, da je poveljnik ne samo velik menedžer, temveč tudi skrbnik svojih vojakov! V prejšnjih časih so pehotne divizije štele tudi do 18.000 vojakov, 14. partizanska divizija, ki je pozimi 1944 izvedla pohod na Štajersko pa je štela samo 1.400 dobro oboroženih borcev, od katerih je preživelo samo 50 odstotkov.

Generalpodpolkovnik je navadno poveljnik korpusa, ki šteje nekaj divizij in drugih enot, v katerih je do 50.000 vojakov.

Generalpolkovnik poveljuje armadi, ki jo sestavlja 2-3 korpusa in ostalih enot ognjene in logistične podpore, ki štejejo do 150.000 vojakov. Vsi poveljniki se seveda naslanjajo na svoje pomočnike, ki sestavljajo štabe, poveljniška mesta in podobno.

Največje odgovornosti seveda prevzamejo armadni generali - generalki s štirimi zvezdicami (v ameriški vojski). Tako je Ronald Zlatoper, ameriški admiral (s štirimi zvezdicami) slovenskega rodu iz Logatca, v svojem 52 letu postavljen za poveljnika Pacifiške flote. To je dejansko največje vojaško poveljstvo na svetu, ki je nadzorovalo celotno operativno območje Tihega oceana.
Pacifiška flota ima:

• 200 bojnih ladij in podmornic, 
• 1600 letal, 
• 200.000 mornarjev
• vojaški proračun okrog 5 milijard ameriških dolarjev. 

Zato se ni čuditi, da je po upokojitvi postal vodilni menedžer računalniške družbe, ki pokriva poloblo sveta.

Pred njim je Ferdinand Češarek, po očetu rodom iz Ribnice, 1969 povišan v čin generala s štirimi zvezdicami in postavljen za poveljnika glavnega logističnega poveljstva ameriške vojske. Šlo je dejansko za največjo logistično organizacijo, ki je imela v svetu številne vojaške baze in letni proračun okrog 15-25 milijard dolarjev.

Oba primera vsekakor daleč presegata tudi največje svetovne multinacionalke. Pa naj še kdo reče, da generali in admirali slovenskega rodu niso bili dovolj sposobni!