|
Oče je umrl, ko sem bil star devet let.
Takrat nas je pozno zvečer obiskal nekdo od njegovih sorodnikov, vendar
nam mama ni hotela povedati, kdo je bil nočni obiskovalec. Tako dejansko
nisem poznal rodbine po očetovi strani.
Zanimiva anekdota: okrog leta 1975 v
Ljubljani sem opazil na nekem predavanju uslužbencem Rsnz poslušalca, ki
je bil neverjetno podoben mojemu pokojnemu očetu. Med odmorom sem mu to
tudi povedal, vendar je odvrnil, da se sicer tudi piše »Krajnc«, vendar,
da njegova rodbina ne izvira iz Prlekije!
Zato je povsem razumljivo, da sem se po
upokojitvi leta 1990 lotil z vso zagnanostjo k raziskavi rodovine po
očetu. Imel sem le kratek očetov življenjepis, iz katerega je bilo samo
razvidno, da izvira iz vasi Radoslavci in da ni imel bližnje rodbine.
Poučil sem se, kako se sestavlja rodovnik, nekaj podatkov pa sem zvedel
od maminih sorodnikih, kakor tudi od Dajčer Ludvika, ki je ostal na
domačiji »Lukačevih« v Radoslavcih. V AS sem dobil na vpogled vse
potrebne cerkvene matrikule, pa tudi t. i. franciscejske protokole od
leta 1823. Odločilen pa je bil obisk na župnišču v Mali Nedelji, kjer mi
je prijazni župnik dal na razpolago Status Animarum, kjer sem lahko
spremljal celotno družino »Lukačevih«.
Vasica Radoslavci s 18 hubami je omenjena
že 1265 v otokarskem deželnem urbarju. Kdaj so se v njej pojavili prvi
vojaki iz Kranjske ni znano. Zaradi turških in vpadov Krucev, so
ohranjene cerkvene knjige šele od 1750 in od takrat lahko bolj natančno
spremljamo, kako so se Kranjci širili v Radoslavcih in po okoliških
vaseh. Iz drugih župnij, predvsem iz Sv. Jurija ob Ščavnici in Sv.
Antona v Slovenskih goricah sem lahko zvedel, da je eden od prvih
vojščakov bil okrog leta 1650 iz vojaškega tabora v Murskem vrhu in sem
ga zato tudi »proglasil« kot svojega nominalnega prednika. Dejansko je
to Gregorij Kranjez, tlačan, rojen 1728 v Radoslavcih.
V Radoslavcih je prapraoče Krainz Mathias
živel na štev. 8, njegov sin z istim imenom pa na štev. 21. Bil je zelo
dober gospodar in je imel številno družino. To je potem tudi postala
domicilna kmetija »Lukačevih«. Praoče Franz se je ženil dvakrat, najprej
s Heleno roj. Slavič (4 otroke) in potem z Julijano Korošak (7 otrok, ki
je izvirala iz materine družine iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Žalostno
usodo je doživela pramati Julijana, ki je na stara leta oslepela, pa je
za njo skrbel sin, duhovnik, nazadnje živel v Ptuju, od koder so ga
Nemci izgnali na Hrvaško, kjer je umrl 1944.
V raznih cerkvenih in drugih knjigah sem
našel okrog 17 različic našega priimka, od začetnega Kranjec (Kranjez) –
pretežno nemškega Krainz in nazadnje različice Krajnc ali Kranjc. V
mojem krstnem listu je leta 1935 duhovnik v Kumanovem zapisal Kranjc
Marijan, pa sem potem ohranil to obliko, pa čeprav se je oče do svoje
smrti podpisoval kot Krajnc (Krainz).
Moj stari oče Franc, je kot lesni trgovec,
nadzornik gozdov križnega reda in furman, v Lipnici spoznal avstrijsko
modistkinjo, rojeno na Dunaju. Imela sta samo sina, mojega očeta. Matjaž
in Alojz, polbrata starega očeta, sta imela več otrok. To so moji
polbratranci (dva) in polsestrične (dve). Eden od teh polbratrancev je
bil tudi tisti uslužbenec Rsnz, ki sem ga omenil na začetku, rojen pa je
bil v Zasavju. Njegov oče, polbrat mojega očeta, ki se je skrival pred
Nemci, nas je obiskal februarja 1944. ob očetovi smrti.
Torej, izviram iz stare družine nekega
vojščaka iz Kranjske, tlačanske družine »Lukačevih« iz Radoslavcev,
slovensko-avstrijske zakonske zveze starega očeta in prleške zveze očeta
in matere, moji otroci pa iz prleško-slemenske naveze …
Neki Vjekoslav Krainz iz Radoslavcev je
bil menda major avstro-ogrske vojske, vendar ga nisem zasledil v znanih
šematizmih. Oče je bil sicer trgovski pomočnik, vendar je po končani 1.
svetovni vojni dobil službo le pri orožnikih. Po kazni je bil premeščen
v Makedonijo in dosegel čin narednika. No, čez nekaj več kot 60 let pa
sem tudi jaz moral v Makedonijo, le da sem dobil višji čin –
generalmajorja.
|
