VOJAŠTVO
   MILITARY

RODOSLOVJE - R11

Rodovnik KRANJEC (KRANJEZ), KRAINZ, KRAJNC, KRANJC

Rodovnik KRANJEC (KRANJEZ), KRAINZ, KRAJNC, KRANJC
po domače »Lukačevi«,  Radoslavci št. 21 (25) pri Mali Nedelji – Prlekija

  publicistika
  članki
  zanimivosti
  projekti
  english summaries
  rodoslovje
  o avtorju
  povezave

 
 

Oče je umrl, ko sem bil star devet let. Takrat nas je pozno zvečer obiskal nekdo od njegovih sorodnikov, vendar nam mama ni hotela povedati, kdo je bil nočni obiskovalec. Tako dejansko nisem poznal rodbine po očetovi strani.

Zanimiva anekdota: okrog leta 1975 v Ljubljani sem opazil na nekem predavanju uslužbencem Rsnz poslušalca, ki je bil neverjetno podoben mojemu pokojnemu očetu. Med odmorom sem mu to tudi povedal, vendar je odvrnil, da se sicer tudi piše »Krajnc«, vendar, da njegova rodbina ne izvira iz Prlekije!

Zato je povsem razumljivo, da sem se po upokojitvi leta 1990 lotil z vso zagnanostjo k raziskavi rodovine po očetu. Imel sem le kratek očetov življenjepis, iz katerega je bilo samo razvidno, da izvira iz vasi Radoslavci in da ni imel bližnje rodbine. Poučil sem se, kako se sestavlja rodovnik, nekaj podatkov pa sem zvedel od maminih sorodnikih, kakor tudi od Dajčer Ludvika, ki je ostal na domačiji »Lukačevih« v Radoslavcih. V AS sem dobil na vpogled vse potrebne cerkvene matrikule, pa tudi t. i. franciscejske protokole od leta 1823. Odločilen pa je bil obisk na župnišču v Mali Nedelji, kjer mi je prijazni župnik dal na razpolago Status Animarum, kjer sem lahko spremljal celotno družino »Lukačevih«.

Vasica Radoslavci s 18 hubami je omenjena že 1265 v otokarskem deželnem urbarju. Kdaj so se v njej pojavili prvi vojaki iz Kranjske ni znano. Zaradi turških in vpadov Krucev, so ohranjene cerkvene knjige šele od 1750 in od takrat lahko bolj natančno spremljamo, kako so se Kranjci širili v Radoslavcih in po okoliških vaseh. Iz drugih župnij, predvsem iz Sv. Jurija ob Ščavnici in Sv. Antona v Slovenskih goricah sem lahko zvedel, da je eden od prvih vojščakov bil okrog leta 1650 iz vojaškega tabora v Murskem vrhu in sem ga zato tudi »proglasil« kot svojega nominalnega prednika. Dejansko je to Gregorij Kranjez, tlačan, rojen 1728 v Radoslavcih.

V Radoslavcih je prapraoče Krainz Mathias živel na štev. 8, njegov sin z istim imenom pa na štev. 21. Bil je zelo dober gospodar in je imel številno družino. To je potem tudi postala domicilna kmetija »Lukačevih«. Praoče Franz se je ženil dvakrat, najprej s Heleno roj. Slavič (4 otroke) in potem z Julijano Korošak (7 otrok, ki je izvirala iz materine družine iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Žalostno usodo je doživela pramati Julijana, ki je na stara leta oslepela, pa je za njo skrbel sin, duhovnik, nazadnje živel v Ptuju, od koder so ga Nemci izgnali na Hrvaško, kjer je umrl 1944.

V raznih cerkvenih in drugih knjigah sem našel okrog 17 različic našega priimka, od začetnega Kranjec (Kranjez) – pretežno nemškega Krainz in nazadnje različice Krajnc ali Kranjc. V mojem krstnem listu je leta 1935 duhovnik v Kumanovem zapisal Kranjc Marijan, pa sem potem ohranil to obliko, pa čeprav se je oče do svoje smrti podpisoval kot Krajnc (Krainz).

Moj stari oče Franc, je kot lesni trgovec, nadzornik gozdov križnega reda in furman, v Lipnici spoznal avstrijsko modistkinjo, rojeno na Dunaju. Imela sta samo sina, mojega očeta. Matjaž in Alojz, polbrata starega očeta, sta imela več otrok. To so moji polbratranci (dva) in polsestrične (dve). Eden od teh polbratrancev je bil tudi tisti uslužbenec Rsnz, ki sem ga omenil na začetku, rojen pa je bil v Zasavju. Njegov oče, polbrat mojega očeta, ki se je skrival pred Nemci, nas je obiskal februarja 1944. ob očetovi smrti.

Torej, izviram iz stare družine nekega vojščaka iz Kranjske, tlačanske družine »Lukačevih« iz Radoslavcev, slovensko-avstrijske zakonske zveze starega očeta in prleške zveze očeta in matere, moji otroci pa iz prleško-slemenske naveze …

Neki Vjekoslav Krainz iz Radoslavcev je bil menda major avstro-ogrske vojske, vendar ga nisem zasledil v znanih šematizmih. Oče je bil sicer trgovski pomočnik, vendar je po končani 1. svetovni vojni dobil službo le pri orožnikih. Po kazni je bil premeščen v Makedonijo in dosegel čin narednika. No, čez nekaj več kot 60 let pa sem tudi jaz moral v Makedonijo, le da sem dobil višji čin – generalmajorja.

 
  na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net