|
Že nekaj let nazaj, se v Luknji (ob propadajočem mlinu) ali
pa v gostilni v Sv.Gregorju, zbirajo iz vseh koncev Slovenije člani
rodovine Andoljškovih. Najprej se vsi novodošli ozrejo proti zaselku
Andol, od koder izvira rodovina, potem pa se na pokopališču poklonijo
spominu idejnega avtorja tega rodovnika Dr. Ladotu Andoljšku, znanem
ortneško - ribniškem zdravniku. Redno prihajajo na ta srečanja tudi
Andoljškovi iz Trsta, ki so sami poiskali vasico Andol in potem prišli v
stik z avtorjem rodovnika vseh Andoljškovih - okrog 250 družin samo iz
Slovenije, da prek 50 družin v ZDA ne štejemo!
Ko smo pred leti začeli sestavljati rodovnik, so mnogi
menili, da Andolški nisu v sorodu z Andoljški! Pa so se motili! Priimke
in imena so od 1593. zapisovali v urbarje pisarji ortneških graščakov
Moscon - Lichtenberger, šele od 1662. pa tudi župniki ob rojstvu
(krstu). Oboji so zapisovali priimke in imena tako kakor so jih slišali.
Zato se ni čuditi genezi priimka, poudarjena na prvi strani rodovnika,
in sicer: Landolschekh, Dolinschekh, Andolscheg, Andolszek,
Andolschekh, Dolschekh, Andulsizh, Dolsek, Andolšek (prevod iz
nemškega Andolschek) in Andoljšek (začeli pisati slovenski
župniki v Ribnici), v ZDA pa večinoma Andolshek.
Po pregledu vseh graščinskih urbarjev (ortneških, turjaških
in ribniških), smo naredili zelo natančno rekonstrukcijo razvoja
rodovine in ugotovili izvor v zaselku Andol(1) od približno 1550. leta
(Vennzel Landolschekh v Andolu in Michell Dolinschekh v Retjah v
ortneškem urbarju 1593, in Jurij Andolscheg v Sodražici v ribniškem
urbarju 1621). Ugotovili smo tudi, da se ni preveč zanesti na tuje
(nemške) zapisovalce priimkov (trikrat različno zapisano: Landolschek,
Andolschek, Dolinschek - Dolschek!), kakor tudi, da je za sestavo
rodovnika najvažnejša pravilna razvrstitev moških naslednikov
(dedovanje) po kraju in času, torej izvora po deblih in vejah! Namreč,
na podlagi navedene rekonstrukcije smo določili korenine in glavno
andolsko deblo (152O) in tri vzporedna debla: retijsko - velikopoljansko
(1560), sodražiško (1600) in žimarsko (1615). Za vsako deblo smo potem
določili prve veje (do 1800), druge (do 1900) in tretje veje (od 1900),
pa tako ni Andoljškove družine, ki ne bi našla svojih prednikov! Za
vsako družino smo pregledali cerkvene in matične knjige, pa tudi Status
Animarum in ohranjene arhivske listine.
Rodovina se ponaša z eno akademikinjo, senatorjem (ZDA),
množico intelektualcev, poslovnežev, obrtnikov, suhorobarjev, mlinarjev,
železničarjev in kmetovalcev. Zavednih Slovencev!
V ribniškem graščinskem arhivu je ohranjena v slovenščini
zapisana sodna zaprisega z dne 6.2.1700, v kateri: "...iest Stephan
Andolscheg, orrtneške kmeth, perschosem...koker nam boch...ienoi ta
presegnana bres vsega greschniga madescha spatscheta deuviza...Maria...Amen!"
V policijski dosje ortneškega gospodstva je 1780. leta vložen
zapisnik o hudem tepežu slemenskih fantov, v katerem je sodeloval tudi
Vallentin Andolscheg iz Goriče vasi, v katerem piše: "Jest... Perseschem
Bogu usigamogotschnimo eno tschisto inu Pravitschno Persego... koker
reis menij Bug Pomagaj. Amen!"
V vojaškem dosjeju istega gospodstva pa je iz 1811. ohranjen
dokument, v katerem je Andolscheg Andre iz Žukovega pred odhodom polka
ilirskih lovcev na Napoleonov zimski pohod v Rusijo s križcem potrdil
prisego francoskemu cesarju v slovenščini, ki se začne: "Jest...
persheshem podloshnost tem postavam tega zessarstva inu Svestoba
Zessarjou...!"
Rodovnik je potreben zaradi lastne identitete, da naši otroci
vedo odkod izvirajo in kolikšna je njihova rodovina doma in po svetu.
|
