RODOSLOVJE - R01

Frančiška Roškar – Korošak je moja babica po materi. Rojena je bila 18. avgusta 1863 na Kokolajnšaku 10, v šestčlanski in revni želarski družini. Po domače se je reklo »pri Kočevarovih«. Njen oče, Jožef, je bil daleč naokoli znan tesar. Frančiška je osnovno šolo obiskovala pri Sv. Juriju ob Ščavnici (ustanovljena že 1780!), nakar se je izučila za šiviljo. Takrat je tudi začela pisati pesmice. Iz tega obdobja je v njeni zapuščini ohranjena tudi obrabljena pesmarica, s trdimi platnicami, povezana z močnim sukancem.

Leta 1883, ko je bila stara  20 let, se je poročila z Alojzom Korošakom,  kmetom in trgovcem iz Vidma št. 2  pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V zakonu sta imela štirinajst otrok. Umrla  je 18. 9. 1921, stara 58 let.

V ohranjeni pesmarici manjka začetna stran, pesem pa bila očitno namenjena kovaču. Pesem je brez datuma in s podpisom »Franca«. Prvi datum (letnica) se pojavi ob pesmici »Zdihovanje slepega 1883« in s podpisom »Franca Rošker in Galosak«… Gre za vas Galušak, v neposredni soseščini Kokolajnšaka, kjer se je Frančiška verjetno izučila za šiviljo. Po pripovedovanju matere je babica Frančiška imela (napisala) še več pesmaric, ki pa niso ohranjene. Sploh pa je bila navada pri Korošakovih, da so radi prepevali stare ljudske pesmi. Zanimivo bi bilo primerjati, katere ljudske pesmi v okolici Sv. Jurija ob Ščavnici je zbral bogoslovec Jožef Krajnc (Videti zapis Katje Krajnc, Zbiralci in pevci ljudskih pesmi na slovenskem severovzhodu, Glasilo, 1/2000), sin Julijane Korošakove iz Berkovec in nečak Alojza Korošaka iz Vidma. Mogoče mu je tudi teta Frančiška pokazala svojo pesmarico? Stric Tonček, učitelj, je s svojimi otroki tudi v živo zapel večje število slovenskih pesmi, seveda za etnografsko muzejsko zbirko.

Iz ohranjene pesmarice je razvidno, da si je zapisala nekaj narodnih in nabožnih pesmi, obenem pa je v njo pisala svoje lastne pesmi, od katerih je večina posvečenih spominu in slovesu od pokojnih znancev. Dve sta tudi vojaški. Naslovi pesmi se vrstijo takole:

• Pesem jagrom (avtorska, samo 1-5 kitica)

• Pesem lectarjem (avtorska, samo 12-14 kitica)

• Napitna Pesem (avtorska,samo 1, 8-9 kitica)

• Veselja dom (narodna, 6 kitic)

• Salve Regina (nabožna, 5 kitic)

• Pesem prinovi meši Krampergara (avtorska, 9 kitic)

• Slovo od pokojnidva Janeza in Frančiške Fras iz Brengove (avtorska, 16 kitic)

• Slovo od pokojnega Jožefa Trunka iz Moravskega verha (avtorska, 10 kitic)

• Zdihovanje slepega 1883 (avtorska, 4 kitice)

• Popotnikova (narodna, 8 kitic)

• Zdravička napitnica (avtorska, 7 kitic)

• Slovo od pokojnega Franca Rojs iz Slavšine 1879 (avtorska, 15 kitic)

• Spomin Smerti (avtorska, 9 kitic)

• Popis Duhovnika (avtorska, 7 kitic)

• Slovo od pokojne Ane Kosi (avtorska, 9 kitic)

• Slovo od pokojne Alojzije Štemblih (avtorska, 10 kitic)

• Slovo od pokojnega Jožefa Damiša iz Kralovec, 1883 (avtorska, 15 kitic)

• Vojaška Pesem od Hercegovine 1883 (avtorska, 20 kitic)

• Slovo od pokojnega Antona Gajsara (avtorska, 26 kitic)

• Pesem od jagrutov vari vantojaški, 1883 (avtorska, 10 kitic)

• Pesem od sv. Ivana (nabožna, 12 kitic)

• Slovo od pokojnih treh Mladenčef iz Lovrečke fare (avtorska, 7 kitic)

• Vsi svetniki in verni mertvi (nabožna, 11 kitic)

• Maria Vodnica Nebeška (nabožna, 5 kitic)

• Mešna pesem – Vstop, Slava, Vera, Darovanje, Svet, Po povzdigovanji, Obhajilo, Sklep (nabožna, 8 kitic)

• Pesem Križevega pota (nabožna, 16 kitic)

• Romarska (nabožna, 8 kitic)

• Božična Pesem (nabožna, 7 kitic)

• Sveti Križev pot (nabožna. 15 kitic)

Predstavljam neredigirane prepise štirih pesmi, in sicer:

• dve narodni – Popotnikova in Veselje dom, radi primerjave s sodobnimi inačicami (Preljubo veselje, oj kje si doma?);

• eno od številnih nagrobnih, poslovilnih, avtorsko – Slovo od pokojne Ane Kosi, ki so bile recitirane ob pokopu, pri odprtem grobu, in

• eno od dveh vojaških – Vojaška Pesem od Hercegovine, ki govori o prleških vojakih v 20. bataljonu, ki so se od januarja 1883  bojevali v Hercegovini.

Popotnikova

Veselje dom

Slovo od pokojne Ane Kosi

Vojaška Pesem od Hercegovine

Naj dodam, da so o udeležbi slovenskih vojakov v Bosni in Hercegovini, predvsem po njeni okupaciji 1878 s strani avstroogrske vojske, pisali:

ANDREJKA Jernej, pl. Livnograjski, (1850–1926), podpolkovnik avstroogrske vojske in pisatelj. Kot udeleženec okupacije Bosne in Hercegovine je napisal dva snopiča z naslovom SLOVENSKI FANTJE V BOSNI IN HERCEGOVINI, 1878, sicer njegovo najbolj poznano delo, ki dokaj realno opisuje slovenskega vojaka v tuji vojski.

MASELJ Fran - PODLIMBARSKI, (1852–1917), stotnik avstroogrske vojske in pisatelj. Kot častnik je med leti 1885–1889 služboval tudi v Bosni in Hercegovini. Njegovo glavno delo je avtobiografski roman GOSPODIN FRANJO.

KAŠ Igo, (1853–1910), stotnik avstroogrske vojske in pisatelj. Kot rezervni častnik avstroogrske vojske se je 1878 udeležil vojaškega pohoda in okupacije Bosne in Hercegovine. Kmalu zatem se je aktiviral in kot častnik služboval v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Boki Kotorski. Napisal je svoje spomine in več potopisov. Najbolj znan je njegov ciklus novel z naslovom DALMATINSKE POVESTI, ki so 1891 izhajale v Ljubljanskem zvonu, po njegovi smrti pa tudi v samostojni knjigi.

Viri:

• Pesmarice France Rošker iz Galušaka, v lasti Korošak Antona ml., Videm 12, Sv. Jurij ob Ščavnici

• Kranjc F. Marijan, Slovenska vojaška inteligenca,  II. del (Skica za antropološko študijo),  Borec, Ljubljana (v tisku)

Priloga:

• Fotografija Frančiške in Alojza Korošaka, 1904

• Kopija iz pesmarice