VOJAŠTVO
   MILITARY

OCENE NOVIH KNJIG - NK07

Ivan Krajačić - Stevo
Ja o sebi, drugi o meni

 

 

  publicistika
  članki
  zanimivosti
  projekti
  english summaries
  rodoslovje
  o avtorju/author's CV
  povezave

 
 

Vjenceslav Cenčić, novinar in publicist iz Reke, je konec preteklega leta izdal izredno zanimivo knjigo o delu in življenju Ivana Krajačića - Steve,. sive, eminence jugoslovanskega obveščevalnega dogajanja in Titovega najboljšega prijatelja. Knjiga ima 485 strani, je bogato ilustrirana, napisana v hrvaščini. Zajema skoraj vse kar se je bistvenega dogajalo okrog nadzora Stalina in sovjetskih obveščevalnih služb nad življenjem maršala Tita in delovanjem jugoslovanskih komunistov. Namreč, na Titov predlog je bil ravno Krajačić že 1936 sprejet za sodelavca Nkvd, od leta 1942 pa je bil tudi vodja obveščevalnega centra Rdeče armade v Zagrebu, vzporedno v času, ko je bil Josip Kopinič vodja centra Kominterne v Zagrebu za Jugoslavijo in še osem drugih komunističnih partij.

 

Že iz samega značaja funkcije in dolžnosti, ki jih je Kreačič opravljal za račun Nkvd-eja v toku španske državljanske vojne 1936–1939, pa pozneje v Jugoslaviji od 1939 pa vse do Titove smrti 1980, je bil Krajačić ne samo zvesti Titov svetovalec, temveč tudi kreator številnih kadrovsko-vohunskih kombinacij in partijskih zarot vrhunskega ranga. Bil je edini, ki je imel prost dostop do Tita in Jovanke. Sam je zatrdil, da je bil najbolj zvest Titov sodelavec. Bil je tudi tisti, ki je Jovanko že 1944 izbral za Titovo gospodinjo.

 

Cenčić je na podlagi številnih raziskovanj in pričevanj, tudi tridnevnega izčrpnega razgovora s samim Krajačićem, ugotovil naslednja dejstva:

  • za Nkvd je delal od 1936 na Titov predlog;

  • od 1942 je bil vodja sovjertskega obveščevalnega centra v Zagrebu, pozneje pa tudi glavni rezident Nkvd (Kgb)za Balkan, seveda po sovjetskem izboru;

  • bil je trojnik (triler), ker je tajno delal, poleg sovjetske, tudi za britansko (od 1944) in jugoslovanska obveščevalno službo;.

  • po osvoboditvi je kot načelnik hrvaške Ozne vodil uspešno akcijo proti ustaški emigraciji, ko so na Papuku v obdobju maj – julij 1947 zajeli 96 ustaških emigrantov na čelu z Ljubo Milošem in Božidarjem Kavranom in jih 1948 tudi obsodili;

  • bil je zagovornik Andrije Hebranga, ki je zagovarjal NDH in odcepitev iz Jugoslavije;

  • bil je proti spomeniku v Jasenovcu, ki je potem postavljen na pobudo generala Gošnjaka;

  • bil je izrazit hrvaški nacionalist in srbski šovinist, kar ni skrival

  • bil je vodja agenture Nkvd za Jugoslavijo, pa je Titu predal seznam vseh agentov Nkvd;

  • trdil je, da ni izvršil osebnega naloga Stalina, da likvidira Tita v toku Informbiroja, kar ga je menda še bolj zbližalo s Titom;

  • podpiral je Bakarića in Kardelja kot vodjo leve frakcije v ZKJ (desno naj bi vodil Aleksandar Ranković);

  • bil je iniciator gradnje Titove vile Zagorka pri Zagrebu.

Vjenceslav Cenčić se je za »dokazovanje« svojih trditev in tez lotil s t. i. »publicistično« metodologije, saj se je dobro zavedal, da bo resnica o Krajačiću prišla na dan šele z odpiranjem in razkritjem arhivov Nkvd, kar pa je v sedanjih ruskih razmerah povsem nepredvidljivo. Zato je Cenčić izbral, ne samo pripoved samega Krajačića, temveč tudi izjave, zapise in mišljenja njegovih sodobnikov, predvsem Krajačićevih nasprotnikov. Naj jih kronološko naštejem, ker so tako tudi razvrščeni:

  • 1962 – Izvod iz zapisnika sestanka Izvršnega komiteja CK ZKJ;

  • 1966 – Milan Vasić, polkovnik Udbe, zapis o sestanku Vladimirja Bakarića in ameriškega ambasadorja Archibald v restavraciji »Vinograd« v Grocki pri Beogradu;

  • 1966 – IV. plenum CK ZKJ na Brionih, diskusije proti A. Rankoviću;

  • 1969 – Ivan Krajačić – Stevo, avtorjev tridnevni razgovor v Zagrebu (objavljeno v TV novosti Zagreb, julij-avgust 1991);

  • 1977 – Intervju Ivana Krajačiča za revijo Start;

  • 1982 – Herta Hass, Titova nezakonska soproga, mati sina Miše, Beograd;

  • 1984 – Vladimir Dedijer, Titov biograf;

  • 1984 – Momir Tesić, prijatelj Rankovića, Beograd;

  • 1984 – Aleksandar Ranković, Titov namestnik do brionskega plenuma 1966 in šef jugoslovanske Ozne in Sdv;

  • 1984 – Knjiga Naši Španci, prispevek Ivana Krajačića;

  • 1984 – Predsedstvo SFRJ – krajši izvod iz dokumenta »Primer Jovanke Broz«;

  • 1986 – Veda Zagorac, v Rovinju;

  • 1986 – Lazar Koliševski, predsednik Predsedstva SFRJ, Beograd;

  • 1989 – Knjiga Jovana Kesara in Pere Simića Oproštaj bes milosti (Slovo brez milosti – resnica o brionskem plenumu);

  • 1990 – Đ. Zagorac, »Stevo, zagonetka Krajačić«, članek v Dugi, Beograd;

  • 1990 – General Gošnjak o sebi in revoluciji, članek generala Gošnjaka, Duga, Beograd;

  • 1991 – Anton Duhaček, eden od vodij jugoslovanske obveščevalne službe, razgovor s Krajačićem, objavljen v reviji Intervju, Beograd, 1991;

  • 1991 – Iz knjige o delovanju nemške obveščevalne službe Bnd na Hrvaškem – Erich Schmidt Genboon Der Schattenk-Rienger, str. 211-236, prevod;

  • 1991 – Spomini Aleksandra Rankovića spomladi 1978, objavljeno v Dugi, Beograd;

  • 2003 – Ivan Mišković, generalpolkovnik v pokoju, prej načelnik Varnostne uprave Zslo in svetovalec Predsedstva SFRJ za varnostne zadeve, Premantura pri Puli;

Kot izredno dober poznavalec Titovega življenja in okolice, je Cenčić zelo spretno sestavil pravi kolaž o delu in življenju Ivana Krajačića - Steve, tega najbolj zagonetnega hrvaškega politika, ki je na čelu sovjetske in delno tudi jugoslovanske varnostne službe, dirigiral povojno življenje ne samo na Hrvaškem, temveč tudi v večjem delu Jugoslavije.

 

Tudi Cenčić se je spretno izognil izrekanju končnih zgodovinskih sodb, saj je dobro vedel, da samo tajni arhivi skrivajo pravo (zgodovinsko) resnico. Vendar je nekaj javnih resnic že tudi zapisal, kar je dodana vrednost te knjige

 

Tudi zato je pričujoča knjiga bogata zakladnica za raznovrstne podatke iz povojnega življenja Jugoslavije.

Kdor je prehodno prebral Cenčićeve knjige Enigma Kopinič, Poslednja Titova ispovijest, Obdukcija jedne izdaje in Atentati na Tita, bo imel s knjigo o Krajačiću zaokroženo celote o tem kar se je dogajalo izza kulis javne scene še v času Titovega življenja.

 

Vjenceslav Cenčić - Ceco je bil rojen 1927 v vasi Lokve v Gorskem kotarju, abiturietn klasične gimnazije, po vojni je končal Vojnopomorsko akademijo JVM, po 1955 novinar in publicist , deluje v Puli, Zagrebi in nazadnje v Reki.

 

Izredni je poznavalec življenja in dela maršala Josipa Broza - Tita. Dobra sva prijatelja, saj mi je posredoval del zanimivih podatkov za knjigo Zarote in atentati na Tita.

 

 
  na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net