ZAROTE IN ATENTATI NA TITA

Predgovor

Kratka zgodovina atentatov na svetovne, evropske in jugoslovanske državnike

• Splošno o atentatih in njihova zgodovina
• Atentati na ameriške in svetovne državnike
• Atentati na evropske državnike
• Atentati na papeže
• Atentati na jugoslovanske državnike

Politični in geostrateški cilji nasprotnikov SFRJ

• Zarote
• Atentati

Politično-varnostna ozadja načrtovanih zarot in atentatov na Tita

• Politična
• Varnostna

Sovražne diverzantsko-teroristične organizacije in skupine

• Domače
• Tuje

Organizacija varovanja in sistem zaščite vrhovnega poveljnika JA - JLA oziroma OS SFRJ

• Obdobje 1941-1944, straža in zaščitni bataljon VŠ NOVJ
• Obdobje 1944-1953, gardne enote in vojaški kabinet
• Obdobje 1953-1980, Maršalat in kabinet predsednika SFRJ

Načrtovane, poskušane in izpeljane zarote in atentati na Tita

• Obdobje ilegalnega vodenja KPJ 1938-1941
• Obdobje vodenja narodnoosvobodilne vojne 1941-1945
• Obdobje vodenja SFRJ in poveljevanja JLA 1945-1980

Zgodovinske izkušnje in zaključek

Kratice
Viri in literatura
Beležka o avtorju
Priloge

1. Pregled načrtovanih, poskušanih in izpeljanih zarot in atentatov
2. Titovi obiski v tujini 1945-1980
3. Seznam oseb za potovanje v ZSSR, 1956
4. Načrt in program potovanja v Latinsko Ameriko, 1976

Avtor je skoraj 30 let bil pripadnik Varnostne službe JLA pa je tudi sam sodeloval pri varovanju in zaščiti maršala Tita. Kot izvrsten poznavalec problematike je strokovno obravnaval vse doslej znane zarote in atentate na Tita. Zato velja najprej pogledati Prilogo - 1 v kateri so isti prikazani in sistematizirani, zatem pa še zaključke.

1. PREGLED ZAROT IN ATENTATOV - NAČRTOVANIH, POSKUŠANIH IN IZPELJANIH

a/ ZAROTE:

01. Politično-policijska zarota (pregon, proces in obsodba) - "Bombaški proces" proti Josipu Brozu, članu KPJ - november 1928
02. Stalinistična zarota proti Josipu Brozu - Valterju, kandidatu za generalnega sekretarja CK KPJ - junij 1938
03. Notranja partijska in ustaška zarota proti Josipu Brozu - Titu, generalnemu sekretarju CK KPJ - maj 1941
04. Partijsko-etnična zarota - januar 1942
05. Slovenska zarota proti Titu in njegovemu odposlancu Arsu Jovanoviću, načelniku VŠ NOVJ - november 1942/ marec 1943
06. Mednarodna zarota molka o NOB Jugoslavije in maršalu Titu - 1941/1944
07. Stalinova informbirojevska zarota proti Titu in Jugoslaviji - marec 1948
08. Vojaške, vojaško-varnostne in generalske zarote - avgust 1948 do 1979
09. Zarota Milovana Djilasa proti Titu in ZKJ - oktober 1954
10. Zarota glavnega pribočnika, generala Žeželja in njegova odstavitev - oktober 1961
11. Kardeljeva kominternovska zarota za nasledstvo - marec 1962
12. Kominternovsko-brionska zarota proti Rankoviću in Titu - julij 1966
13. Republiške in pokrajinske zarote proti Jugoslaviji in Titu - 1966/1968 in 1972/1974
14. Albanska in kosovsko-metohijska zarota - oktober 1968
15. Slovensko in Kavčičeva zarota, "Cestna afera" - julij 1969
16. Zarotniška "Hrvaška pomlad" proti Titu in Jugoslaviji - maj 1971
17. Srbska anarholiberalistična zarota proti Titu in Jugoslaviji - oktober 1972
18. Zarota soproge Jovanke proti Titu - junij 1975/1980

b/ ATENTATI - NAČRTOVANI:

01. Gestapovsko-ustaški načrt obveščevalnega vdora v VŠ NOVJ in atentata - junij 1941/1942
02. Nemško-četniški in ustaški načrt atentata (fizične likvidacije) v Srbiji in Hrvaški - julij 1943/ april 1944
03. Nemški načrt atentata in likvidacije VŠ NOVJ, operacija "Cestni razbojnik" - oktober 1943
04. Britanski načrt atentata - jesen 1944
05. Zahodnoobveščevalno-emigrantski načrti atentata - september 1945
06. Ameriško-emigrantski načrt atentata v Beogradu - 1946
07. Zahodnoobveščevalno-ustaški načrt atentata, operacija "Grom" - avgust 1946
08. Sovjetski načrt atentata v Beogradu - julij 1948
09. Sovjetski načrt atentata - 1948
10. Sovjetsko-četniški načrt atentata v Beogradu - sredi septembra 1949
11. Sovjetski načrt atentata v Karađorđevu - september 1951
12. Sovjetski načrt (in preklic) atentata na Tita v Beogradu - 1952
13. Ustaški načrt atentata v Zenici - maj 1952
14. Sovjetski (Stalinov) načrt (bakteriološkega) atentata v Londonu ali Beogradu - 1952
15. Sovjetski načrt atentata (torpednega napada) v Otrantski ožini - marec 1953
16. Sovjetski načrt atentata v Beogradu - marec 1953
17. Emigrantski (zahodni in kominformovski) načrti atentatov v Turčiji in Grčiji - april in maj 1954.
18. Sovjetski, zahodnoobveščevalni in emigrantski načrti atentatov v Indiji in Burmi - 1954/55 in poskus atentata v Adnu - december 1954
19. Emigrantski načrti atentata v ZDA in odpoved obiska - 1957
20. Emigrantski načrti atentata v Indoneziji, Burmi, Indiji, Cejlonu, Etiopiji, Sudanu, Siriji in Egiptu, operacija "Robin" - december 1958 / februar 1959
21. Zahodnoobveščevalno-emigrantski načrti atentata v Afriki - februar /april 1961
22. Ameriško-emigrantski načrti atentata in odpoved obiska v Latinski Ameriki - 1961
23. Kitajski načrt atentata v Kambodži - januar 1968
24. Sodelovanje v protiobveščevalni zaščiti Titovega obisk v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, emigrantski načrt atentata, operativna akcija "Slavija" - oktober 1970
25. Neofašistično-ustaški načrt atentata v Italiji in Vatikanu, operativna akcija "Jadran" - marec 1971
26. Zahodnoobveščevalno-ustaški načrt atentata (desanta) na Brdu pri Kranju - julij 1973
27. Sodelovanje v protiobveščevalni zaščiti obiska (odpovedanega) Tita v ZR Nemčiji, emigrantski načrti atentata, operativna akcija "Obala" - september/oktober 1973

c/ ATENTATI - POSKUŠANI:

01. Gestapovsko-kvizlinški poskus atentata (aretacija, fizična likvidacija) - maj 1941
02. Četniški (kvizlinški) poskus atentata - oktober 1941
03. Nemško-četniški vojaški in obveščevalni poskus atentata (likvidacije) - december 1941/1942
04. Gestapovsko-ustaški obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in poskus atentata - 1942/1944
05. Nemški poskus atentata (obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in likvidacija Tita), akcija "Otto" - avgust 1942
06. Gestapovsko-ustaški poskus atentata (obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in likvidacije Tita), operacija "Trojanski konj" - september 1942
07. Nemški poskus atentata in likvidacije VŠ NOVJ - junij 1943
08. Nemški (gestapovski) poskus atentata na Visu, operacija "Teodor" - jesen 19
09. Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata pri Moravski Ostravi (Češka) - marec 1946
10. Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata pri Ogulinu, operacija "Klek" - oktober 1946
11. Zahodnoobveščevalno-emigrantski poskus atentata na Tita in Dimitrova na Bledu, operacija "Udarec s planin" - julij 1947
12. Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata (upora in vzpostavitve NDH), operacija "Gvardijan" - maj in julij 1947
13. Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata (upora in vzpostavitve NDH), operacija "Velebitska vila" - maj 1947
14. Ameriško-četniški poskus atentata (upora) v Beogradu, operacija "Kraljev prstan" - januar 1948
15. Sovjetski poskus atentata v Beogradu - julij 1948
16. Sovjetski poskus atentata v Beogradu - 1949
17. Sovjetski poskus atentata pri Pazinu v Istri - september 1949
18. Kominformovski poskus atentata v Moskvi - junij 1956
19. Ameriško-britanski in italijanski poskus atentata na Naserja in Tita, operacija "Potopiti ladjo in vse potnike" - spomladi 1957
20. Ameriško-četniški in ustaški poskus atentata v New Yorku - september 1960
21. Ameriško-četniški poskus atentata v New Yorku - oktober 1963
22. Ameriško-ustaški poskusi atentatov, operaciji "3x3" in "Dalmacija" - julij 1963 in 1964/1969
23. Zahodnonemško-ustaški poskus atentata na Dunaju, operacija "Niš" - februar 1967
24. Ameriško-četniški poskus atentata v ZDA in Kanadi, operativna akcija "Atlantik - oktober/november 1971
25. Ameriško-ustaški poskus gverilskega upora in atentata, načrt "Feniks" in operativna akcija "Raduša - 72" - junij 1972
26. Zadnji zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata v Zagrebu - september 1976

d/ ATENTATI - IZPELJANI:

01. Nemški atentat (diverzantsko-teroristični padalski napad na VŠ NOVJ radi likvidacije Tita), operacija "Skok s konjem" - maj 1944
02. Sovjetski ("medicinski") atentat na Brdu pri Kranju - februar 1947
03. Sovjetski atentat v Beogradu - oktober 1948
04. Sovjetski atentat v Dubrovniku - 1950

ZAKLJUČEK IN ZGODOVINSKE IZKUŠNJE

Doslej je vladalo prepričanje, da je bilo na Tita načrtovanih, poskušanih in izvršenih samo 23 atentatov. To številko je ob neki priložnosti omenjal tudi sam Tito, seveda so mu je "servirali" iz določenih političnih in varnostnih razlogov. Že v uvodu sem zapisal, da je bila problematika atentatov na Tita obravnavana kot državna skrivnost.

Na podlagi zbranih podatkov in opravljenih raziskav sem ugotovil, da je bilo proti Titu načrtovanih, poskušanih in izpeljanih 75 zarot in atentatov, v posameznih obdobjih pa je število naslednje:

a/ Obdobje ilegalnega delovanja 1928-1941 - trije (3),
b/ Obdobje vodenja narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 - šestnajst (16),
c/ Obdobje vodenja SFRJ in poveljevanja JLA 1945-1980 - štiriinpetdeset (54).

Od skupnega števila 75 zarot in atentatov, je mogoče razločiti 18 zarot in 57 atentatov. Zato je priložnost, da o vsaki nameri politične (zarote) ali fizične (atentati) likvidacije Tita, poskušam podati nekatere zgodovinske vzporednice glede na druge državnike, sisteme njihovega varovanja in zaščite ter tudi določene splošne izkušnje.

Cilj skoraj vseh zarot proti Titu je bila politična kompromitacija, praviloma pa so bile izvedene po metodologiji bivših partijskih frakcijskih in notranjih bojev, kar je dejansko pomenilo tudi boj za oblast. Republiške zarote so sicer imele ambicioznejše cilje, pa čeprav včasih niso bile usmerjene direktno proti Titu, temveč predvsem proti Jugoslaviji. Šlo je za večje ali manjše politične krize, ki so se rojevale v določenih sredinah ali pa v republikah, navadno pa vzpodbujane iz tujine. Najbolj nevarne so bile mednarodne zarote, kot je bila informbirojevska, kombinirane z vojaškimi in diverzantsko-terorističnimi cilji. Posamezne zarote sem sicer že prej podrobneje raziskoval in o njih pisal (o generalu Arsi Jovanoviću in Aleksandru Rankoviću), vendar pa bi bilo potrebno dodati še kakšno. Navedel sem v glavnem tiste zarote (politične krize), ki smo jih v varnostni službe pozneje obravnavali kot sovražno dejavnost z različnih pozicij (nacionalizem, unitarizem anarholiberalizem, albanski nacionalizem in podobno). Zaradi preglednosti navajam vseh 18 zarot proti Titu in Jugoslaviji, ki sem jih omenil, in sicer:

01. Politično-policijska zarota (pregon, proces in obsodba) - "Bombaški proces" proti Josipu Brozu, članu KPJ - november 1928
02. Stalinistična zarota proti Josipu Brozu - Valteru, kandidatu za generalnega sekretarja CK KPJ - junij 1938
03. Notranja partijska in ustaška zarota proti Josipu Brozu - Titu, generalnemu sekretarju CK KPJ - maj 1941
04. Partijsko-etnična zarota - januar 1942
05. Slovenska zarota proti Titu in njegovemu odposlancu Arsu Jovanoviću, načelniku VŠ NOVJ - november 1942/ marec 1943
06. Mednarodna zarota molka o NOB Jugoslavije in maršalu Titu - 1941/1944
07. Stalinova informbirojevska zarota proti Titu in Jugoslaviji - marec 1948
08. Vojaške, vojaško-varnostne in generalske zarote proti Titu in SFRJ - avgust 1948/1979
09. Zarota Milovana Djilasa proti Titu in ZKJ - oktober 1954
10. Zarota glavnega pribočnika, generala Žežlja, in njegova odstavitev - oktober 1961
11. Kardeljeva kominternovska zarota za nasledstvo - marec 1962
12. Kominternovsko-brionska zarota proti Rankoviću in Titu - julij 1966
13. Pokrajinske in republiške zarote proti Jugoslaviji in Titu - 1966/1968 in 1972/1974
14. Albanska in kosovsko-metohijska zarota - oktober 1968
15. Slovensko-Kavčičeva zarota, "Cestna afera" - julij 1969
16. Zarotniška "hrvaška pomlad" proti Titu in Jugoslaviji - maj 1971
17. Srbska anarholiberalistična zarota proti Titu in Jugoslaviji - oktober 1972
18. Zarota soproge Jovanke proti Titu - junij 1972/1980.

Idejne pobudnike teh zarot bi lahko našli v naslednjih sredinah: sovjetski - devet (9), zahodni - šest (6) in domači - tri (3).

Pravijo, da je bila Ohrana - ruska carska obveščevalna služba - najbolj učinkovita služba na svetu. Imela je okrog 40 zaposlenih profesionalcev - operativcev z dolgo prakso in okrog 200- 300 "prijateljskih zvez" oziroma agentov ali sodelavcev. Najbolj učinkovita sta bila dva oddelka: tisti, za zaščito ruskega cesarja, pa tudi njegov pandam, oddelek, ki je skrbel za organizacijo atentatov na pretendente za cesarski prestol, torej na potencialne atentatorje. Menda so le tako ruskega cesarja ohranili pri življenju.

Tito je sicer umrl naravne smrti, vendar je evidentno dejstvo, da je preživel 75 zarot in atentatov. Zato se upravičeno postavlja tudi vprašanje, ali so se jugoslovanske varnostne službe v svojem delovanju posluževale omenjene doktrine Ohrane?

Za Varnostno službo JLA vem zagotovo, da se v obdobju, ko sem bil tudi sam njen pripadnik, torej od 1959, prav gotovo ni posluževala "umazanih" metod. Tudi v zaščiti maršala Tita ne! Veljala je doktrina, da se operativni problemi uspešno rešijo samo s premišljenim in smelim ofenzivnim nastopom. To je v praksi pomenilo, da je bilo potrebno vriniti ali poiskati tajnega sodelavca v glavnih žariščih sovražnega delovanja.

Tega načela so se držale tudi ostale varnostne službe, predvsem Sdv. Govorice o tem, da so naše varnostne službe pobijale posamezne ekstremne emigrante, so bolj žalostinke posameznih neuspešnih vodij emigracije. Navadno so se pobijali med seboj zaradi raznih sumničenj in drugih razprtij, in so razširili govorice, da je "Udba likvidirala" tega ali onega. Ne bo držalo!

Res pa je, da se je prav Sdv nekako specializirala za "tajne privedbe" posameznih ekstremnih emigrantov iz tujine (duhovnika Krunoslava Draganovića, polkovnika Vlada Dapčevića in drugih). Prav "živi jeziki" so lahko največ prispevali pri načrtovanju uspešne protiobveščevalne zaščite maršala Tita. Predvsem pa so zaslužni številni tajni sodelavci po vsem svetu, ki so bili v žariščih sovražnega načrtovanja in delovanja in tako nesebično skrbeli za Titovo varnost.

Sistem zaščite in varovanja maršala Tita je bil sicer po partizanskem obdobju kopija sovjetskega, vendar je bil po letu 1950 iniciran moderen in učinkovit sistem treh varovalnih krogov, ki so ga posnemale tudi druge države. Tito je preživel vse atentate in zarote!

Iz grafičnega pregleda vseh načrtovanih, poskušanih in izpeljanih atentatov je mogoče realno sklepati, odkod je Titu grozila največja nevarnost. Številke pač ne potrebujejo komentarja, zato si najprej oglejmo razpredelnico.

Razmerje med načrtovanimi (27) in poskušanimi ter izpeljanimi atentati (30) je dokaj realno. Slednja številka je tudi nekaj večja od tiste, ki jo je sam Tito povedal v zaprtem krogu (23). Res pa je, da so tudi načrtovani atentati vedno predstavljali določeno nevarnost.

Razlike med atentati, ki so bili načrtovani, in poskusi atentatov, so minimalne. Med izpeljane atentate sem uvrstil samo tiste, kjer je atentator direktno streljal na Tita ali ga kako drugače direktno napadel. Končno, navajam vse štiri izpeljane atentate, in sicer:

• Nemški atentat (diverzantsko-teroristični padalski napad na VŠ NOVJ zaradi likvidacije Tita), operacija "Skok s konjem" - maj 1944
• Sovjetski ("medicinski") atentat na Brdu pri Kranju - februar 1947 (zastrupljena rana)
• Sovjetski atentat v Beogradu - oktober 1948 (nalet tramvaj proti avtomobilu)
• Sovjetski atentat v Dubrovniku - 1950 (trije streli proti Titu, pancirana srajca).

Izvrševalci so bili: Nemci (padalci) - 1 in Sovjeti - 3 (sovjetski zdravniki in agenti).

Navajam tudi pregled poskušanih atentatov po obdobjih, in sicer:

b/ Obdobje vodenja narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 (8):

• Gestapovsko-kvizlinški poskus atentata (aretacija, fizična likvidacija) - maj 1941
• Četniški (kvizlinški) poskus atentata - oktober 1941
• Nemško-četniški vojaški in obveščevalni poskus atentata - december 1941/1942
• Gestapovsko-ustaški obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in poskus atentata - 1942/1944
• Nemški poskus atentata (obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in likvidacija Tita), akcija "Otto" - avgust 1942
• Gestapovsko-ustaški poskus atentata (obveščevalni vdor v VŠ NOVJ in likvidacije Tita), operacija "Trojanski konj" - september 1942
• Nemški poskus atentata in likvidacije VŠ NOVJ - junij 1943
• Nemški (gestapovski) poskus atentata na Visu, operacija "Teodor" - jesen 1944

c/ Obdobje vodenja SFRJ in poveljevanja JLA 1945-1980 (19):

• Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata pri Moravski Ostravi (Češka) - marec 1946
• Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata pri Ogulinu, operacija "Klek" - oktober 1946
• Zahodnoobveščevalno-emigrantski poskus atentata na Tita in Dimitrova na Bledu, operacija "Udarec s planin" - julij 1947
• Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata (upora in vzpostavitve NDH), operacija "Gvardijan" - maj in julij 1947
• Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata (upora in vzpostavitve NDH), operacija "Velebitska vila" - maj 1947
• Ameriško-četniški poskus atentata (upora) v Beogradu, operacija "Kraljev prstan" - januar 1948
• Sovjetski poskus atentata v Beogradu - julij 1948
• Sovjetski poskus atentata v Beogradu - 1949
• Sovjetski poskus atentata pri Pazinu v Istri - september 1949
• Kominformovski poskus atentata v Moskvi - junij 1956
• Ameriško-britanski in italijanski poskus atentata na Naserja in Tita, operacija "Potopiti ladjo in vse potnike" - spomladi 1957
• Ameriško-četniški in ustaški poskus atentata v New Yorku - september 1960
• Ameriško-četniški poskus atentata v New Yorku - oktober 1963
• Ameriško-ustaški poskusi atentatov, operaciji "3x3" in "Dalmacija"- julij 1963 in 1964/1969
• Zahodnonemško-ustaški poskus atentata na Dunaju, operacija "Niš" - februar 1967
• Ameriško-četniški poskus atentata v ZDA in Kanadi, operativna akcija "Atlantik - oktober/november 1971
• Ameriško-ustaški poskus gverilskega upora in atentata, načrt "Feniks" in operativna akcija "Raduša - 72" - junij 1972
• Zahodnoobveščevalno-ustaški poskus atentata v Zagrebu - september 1976

Pri poskušanih atentata (26) so bili izvrševalci naslednji:

• zahodnoobveščevalno-ustaški - 5
• nemški (gestapovski) - 4
• sovjetski - 3
• gestapovsko-kvizlinški - 3
• ameriško-četniški - 2
• ameriško-četniški in ustaški - 2
• ameriško-ustaški - 2
• četniški (kvizlinški) - 1
• ameriško-britanski in italijanski - 1
• kominformovski - 1
• zahodnonemško-ustaški - 1
• zahodnoobveščevalno-emigrantski - 1

Če bi med izvrševalci izpeljanih in poskušanih atentatov (30) iskali glavne (neposredne) izvajalce, potem dobimo naslednjo sliko:

• ustaši (emigranti) - 10
• Sovjeti (kominformovci) - 7
• Nemci (gestapo in abver) - 5
• četniki (emigranti) - 4
• kvizlingi (ustaše in četniki) - 3
• Italijani - 1

Tudi atentate, ki so ostali samo pri načrtih, bilo jih je skupno 27, je potrebno obravnavati z vso pozornostjo, saj so po svojih dimenzijah in karakterju zahtevali izjemne napore varnostnih organov, da niso bili realizirani. Njihov pregled po posameznih obdobjih je naslednji:

b/ Obdobje vodenja narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 (4):

• Gestapovsko-ustaški načrt obvešč. vdora v VŠ NOVJ in atentata - junij 1941/1942
• Nemško-četniški in ustaški načrt atentata v Srbiji in Hrvaški - julij 1943/ april 1944
• Nemški načrt atentata in likvidacije VŠ NOVJ, operacija "Cestni razbojnik" - oktober 1943
• Britanski načrt atentata - jesen 1944

c/ Obdobje vodenja SFRJ in poveljevanja JLA 1945-1980 (23):

• Zahodnoobveščevalno-emigrantski načrti atentata - september 1945
• Ameriško-emigrantski načrt atentata v Beogradu - 1946
• Zahodnoobveščevalno-ustaški načrt atentata, operacija "Grom" - avgust 1946
• Sovjetski načrt atentata v Beogradu - julij 1948
• Sovjetski načrt atentata - 1948
• Sovjetsko-četniški načrt atentata v Beogradu - sredi septembra 1949
• Sovjetski načrt atentata v Karađorđevu - september 1951
• Sovjetski načrt (in preklic) atentata na Tita v Beogradu - 1952
• Ustaški načrt atentata v Zenici - maj 1952
• Sovjetski (Stalinov) načrt (bakteriološkega) atentata v Londonu ali Beogradu - 1952
• Sovjetski načrt atentata (torpednega napada) v Otrantski ožini - marec 1953
• Sovjetski načrt atentata v Beogradu - marec 1953
• Emigrantski (zahodni in kominformovski) načrti atentatov v Turčiji in Grčiji - april/maj 1954.
• Sovjetski, zahodnoobvešč. in emigrantski načrti atentatov v Indiji, Burmi in Adnu - 1954/55
• Emigrantski načrti atentata v ZDA in odpoved obiska - 1957
• Emigrantski načrti atentata v Indoneziji, Burmi, Indiji, Cejlonu, Etiopiji, Sudanu, Siriji in Egiptu, operacija "Robin" - december 1958 / februar 1959
• Zahodnoobveščevalno-emigrantski načrti atentata v Afriki - februar /april 1961
• Ameriško-emigrantski načrti atentata in odpoved obiska v Latinski Ameriki - 1961
• Kitajski načrt atentata v Kambodži - januar 1968
• Emigrantski načrt atentata v Belgiji Luksemburgu in na Nizozemskem, operativna akcija "Slavija" - oktober 1970
• Neofašistično-ustaški načrt atentata v Italiji, operativna akcija "Jadran" - marec 1971
• Zahodnoobveščevalno-ustaški načrt atentata (desanta) na Brdu pri Kranju - julij 1973
• Emigrantski načrt atentata v ZR Nemčiji, operativna akcija "Obala" - sept./okt. 1973

Tudi pri načrtovanih atentatih je zanimivo pogledati številčne kazalce, ki nam prikažejo naslednje "načrtovalce":

• emigranti - 9
• Sovjeti (kominformovci) - 8
•  ustaški emigranti - 4
• Nemci (gestapo, abver in kvizlingi) - 3
• četnički emigranti - 1
• Britanci - 1
• Kitajci - 1

Tudi med načrtovalci so prednjačili emigranti na zahodu (14) pred sovjetsko-kominformovskimi izvedenci (8), in seveda Nemci in kvizlingi med vojno (3).

Pregled vseh zarot in atentatov podajam sicer v prilogi, tukaj pa še navajam glavni pokazatelj - kdo je prednjačil pri snovanju načrtov, poskusih in izpeljavi zarot in atentatov na Tita. Lestvica pobudnikov atentatov na Tita izgleda takole:

• zahodne obveščevalne službe (ustaška in četniška emigracija) - štiriintrideset (34)
• sovjetska obveščevalna služba (kominformovci) - sedemindvajset (27)
• nemške obveščevalne službe (gestapo, abver in kvizlingi) - dvanajst (12)
• ostale obveščevalne službe - dve (2).

V kolikor pa pogledamo samo idejne pobudnike in snovalce atentatov na Tita, pa je lestvica podobna:

• zahodne obveščevalne službe (ustaška in četniška emigracija) - osemindvajset (28)
• sovjetska obveščevalna služba (kominformovci) - petnajst (15)
• nemška obveščevalna služba (gestapo, abver in kvizlingi) - dvanajst (12)
• ostali - dva (2).

Redosled je sicer isti, vendar številke lahko tudi varajo. Namreč, pri izpeljavi atentatov so bili najbližji cilju prav sovjetski in nemški atentatorji.

Doslej znane zarote in atentati na Tita (mnoge skrivajo še arhivi tajnih služb) nedvoumno dokazujejo, kdo so bili pobudniki in izvršitelji posameznih akcij, da bi obglavili Jugoslavijo. Zato bo verjetno obveljala zgodovinska izkušnja, da Jugoslavija ni razpadla kar sama od sebe, temveč so jo zunanje (vele)sile zaradi svojih geopolitičnih in strateških razlogov predhodno načrtno razdelile (Teheran, Potsdam, Casablanca) in kasneje (1991-1994) tudi razbile. Šlo je torej za načrtovano destabilizacijo in razbijanje! Sklepna faza famoznega načrta Dan - X se je lahko zgodila samo po Titovi nasilni ali naravni smrti.

In nenazadnje: ob tako številnih zarot in atentatov je velika zasluga tudi jugoslovanskih varnostnih služb, da je Tito umrl naravne smrti v postelji!

Vsi, ki smo sodelovali pri Titovem varovanju in zaščiti (bilo nas je kar veliko), smo na to, nedvomno, ponosni.

»MEDICINSKEGA ATENTATA« NA TITA NI BILO!
Odmevi na knjigo Zarote in atentati na Tita (Objavljeno v ND, 18. 8. 2004)

na vrh strani

V prvi izdaji knjige Zarote in atentati na Tita je bil objavljen zapis pod naslovom: SOVJETSKI (»MEDICINSKI«) ATENTAT NA BRDU PRI KRANJU – FEBRUAR 1947. Po letu 2004, ko je izšla knjiga generalmajorja Luke Božovića, pa sam javno objavil članek z naslovom Medicinskega atentata ni bilo! Kopijo je založnik prilagal v vsako knjigo.
 

Članek je glasil takole:
 

Tako je nedavne tega v beograjski Politiki zatrdil Luka Božovič, generalmajor v pokoju, sicer pa načelnik vojaške varnosti v gardi oziroma Maršalatu od 1944–1961, zatem pa pribočnik maršala Tita od 1961–1966 (po odstavitvi generala Žežlja). Lahko bi rekli, poleg Jovanke Broz, še edini živi in najvažnejši pričevalec okrog t. i. »medicinskega« in drugih atentatov in zarot proti Titu.
 

Novinar Slobodan Kljakić je 25. in 26. julija 2004 v Politiki objavil izjavo generala Božovića, ki je dejansko odgovor Miladinu Adamoviću, piscu knjige Brozovi strahovi, po pripovedi generala Milana Žežlja, ki je pred tem v Politiki samo ponovil svojo inačico atentata. Obenem me je neutemeljeno obtožil za plagiat njegove knjige pa čeprav sem jo navedel med viri in literaturo!
 

Verjetno se bralci Nedeljskega dnevnika, ki so prebrali mojo knjigo Zarote in atentati na Tita, še spominjajo poglavja o medicinskem atentatu, ki naj bi ga izvedli sovjetski zdravniki februarja 1947 po Stalinovem osebnem ukazu. Navedel sem tri do tedaj znane inačice: prvo iz knjige že omenjenega Adamovića oziroma pričevanja generala Žežlja, drugo iz sinopsisa knjige Atentati na Tita avtorja Vjenceslava Cenčića in tretjo iz knjige Enigma Broz polkovnika in Titovega zdravnika dr. Aleksandra Matunovića.
 

Zdaj se je pojavila še četrta inačica. Njen avtor, general Božović, tedanji načelnik vojaške varnosti garde, je bil dejansko nosilec načrtovanja in izvajanja vseh varnostnih nalog okrog Titovega varovanja. Bil je »glavni« šef v Maršalatu in brez njega tudi maršal Tito ni mogel ničesar ukreniti na svojo roku. Zato mu velja prisluhniti. Takole pravi:
 

Zaradi priprav na operacijo slepega črevesa pri Titu, je februarja 1947 major Luka Božović poskrbel, da so v rezidenci na Brdu pri Kranju adaptirali in medicinsko opremili eno od soban, za kar sta bila zadolžena prof. dr. Božidar Lavrič in dr. Borislav Boro Božović, tedanji Titov osebni zdravnik. Zdravniško ekipo, ki naj bi ga operirala, je Tito izbral kar sam. Odločil se je za »slovensko« ekipo: prof. dr. Božidar Lavrič, dr. Bogdan Brecelj, dr. Ivan Tavčar in Livija Merlak, glavna medicinska sestra na Lavričevi kliniki v Ljubljani.
 

Pred samo operacijo pa se je na Brdo nenadoma pojavila sovjetska zdravniška ekipa, ki jo je poslal sam Stalin, pa čeprav naša stran ni prosila za nikakršno pomoč. Sovjetsko ekipo so sestavljali kirurg dr. Bakuljev, internist dr. Smotrov in medicinska sestra – instrumentarka. Glede na tedanji položaj in odnose med ZSSR in SFRJ, je Tito odločil, da ga bo vendarle operiral sovjetski kirurg. Tako je operacijo opravil prof. dr. Bakuljev, asistiral pa mu je prof. dr. Lavrič. Operacija je opravljena z lokalno anestezijo pa je tako lahko tudi sam Tito spremljal potek zdravniškega posega.
 

Po končani operaciji so za Tita skrbeli osebni zdravnik dr. Božović in Titova gospodinja Jovanka Budisavljević, sicer partizanska bolničarka. Poleg tega so ob Titu bili še pribočnik Milan Žeželj, osebni sekretar Gustav Vlahov in oskrbnik rezidence Rade Ristanović.
 

Naslednjega dne je Tito potožil, da čuti bolečine v trebuhu. Sovjetska zdravnika sta predlagala dodatno kirurško intervencijo pa so zato nujno poklicali slovensko zdravstveno ekipo. Po skupnem posvetu so sklenili, da takšna intervencija ni potrebna. Titovo zdravstveno stanje se je po desetih dnevnih povsem normaliziralo. Kmalu zatem je odpotoval v Zagreb. Z njim sta bila tudi sovjetska zdravnika.
 

Na Tuškancu je težje bolan ležal Mitar Bakić, tedanji sekretar zvezne vlade. Pregledal ga je tudi internist dr. Smotrov. Ko je obiskal bolnika v drugo, se je na stopnicah zgrudil in izdahnil. Šlo je za neprijetno situacijo. Sovjetska ambasada v Beogradu je odobrila, da se obdukcija dr. Smotrova izvrši na medicinski fakulteti v Zagrebu. Poleg dr. Bakuljeva in dr. Bore Božovića, je bil v komisiji tudi major Luka Božović. Komisija je ugotovila, da je dr. Smotrov umrl zaradi navadnega infarkta.
 

General Božović je v razgovoru novinarju Kljakiću navedel, da organi vojaške in državne varnostne službe, kljub zaostrenim medsebojnim odnosom, niso mogli ugotovili, da bi sovjetska zdravstvena ekipa nameravala izvršiti »medicinski« atentat na Tita. Zakaj je general Žeželj novinarju Adamoviću navajal napačne podrobnosti o tem atentatu, general Božović ni hotel komentirati. Po mojem mnenju odgovor leži v naših in sovjetskih tajnih arhivih.
 

Namreč, general Božović je opozoril še na drugo zelo važno okolnost. Ko je Tito junija 1956 obiskal Moskvo, se je sam spomnil na dr. Bakuljeva, ki je bil tedaj predsednik Akademije medicinskih znanosti. Na ambasadi so organizirali kratek sestanek pa je Tito dr. Bakuljevu izročil skromno osebno darilo.
 

General Božović je na kraju navedel, da bi se teh dogodkov gotovo spomnila tudi Jovanka Broz, ki je bila tedaj s Titom v Moskvi že kot njegova soproga.
 

Tako je general Božović demantiral inačico Adamovića oziroma generala Žežlja o »medicinskem« atentatu. Verjetno se z generalom Božovićem ne bo v celoti strinjal niti Cenčić, da o Matunoviću ne govorim. Osebno sicer verjamem generalu Božoviću, ki je prebral mojo knjigo brez posebnih pripomb, kar pomeni, da vseeno moramo počakati na pisne arhivske vire. Njegovo in Jovankino pričevanje bi verjetno pospešilo odpiranje naših in tujih arhivov. Tako naj bi ostali pri treh atentatih na Tita, seveda, če ne upoštevamo številnih poskusov in neuspešnih načrtov.
 

Kranjc F. Marijan,
generalmajor v pokoju, Ljubljana