VOJAŠTVO
   MILITARY

UGOVORI, POLEMIKE

Na tej strani so prikazane polemike in ugovori. Avtor občasno ugovarja napačnim trditvam in natolcevanjem!

PIŠITE AVTORJU

Avtorju lahko pišete na elektronski naslov na njegovi avtorski strani

  publicistika
  članki
  zanimivosti
  projekti
  english summaries
  rodoslovje
  o avtorju
  povezave

  KUNSTELJ - MIKESTONE
  NADALJEVANJE
  ADIJO MIKESTONE

  SLOVENIKA
  UKRADENA FOTKA
  LAŽNIVI KLJUKEC
  SPOR ČANŽEK-BREJC
 

KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE"

TRDITEV: Mikstone: "General Kranjc je bil v Bitolju »moj angel varuh«!"
UGOVOR: General Kranjc: "Debela in mastna laž!"

Sicer ne berem blogerskih tirad in natolcevanj, sem pa od znancev slišal za nekega Kunstlja in njegov blog pod psevdonimom »Mikstone«. Ob slučajnem pregledu zapisov o svoji publicistični dejavnosti na Googlu, sem te dni naletel tudi na »Mikstona«, ki je 12. aprila 2011 zapisal naslednje:

»V JLA v Bitoli sem bil šest mesecev na šolanju za diverzanta, v izvidniški četi na tromeji Juga, Albanija, Grčija sem končal šolanje za specialca, inštruktor borilnih veščin sem bil po 6 mesecih v tej enoti. V JLA sem prišel s črnim pasom iz Karateja! Sedmi mesec me je general Marijan F. Kranjc (danes zgodovinar in pisatelj) vzel k sebi na štab Bitolskega korpusa. Kranjc je bil tam načelnik korpusa. Postal sem projektant in krivinaš, stalna dovolilnica in te scene. Ko so Kranjca upokojili in poslali v LJ, sem najebal. V mesecu dni sem kasiral obtožnico in via vojaško sodišče v Skopju, nadaljevanje poznate! Kranjca so pred kratkim novinarji Siola spraševali o meni, kaj sem počel v Makedoniji, kdaj sem bil tam, kako se je končalo moje služenje ..., tako da nimam kaj dodati«!

Zapisal je še, da je vojsko služil od 15. 9. 1990 do 23. 6. 1991.

Na forumu – Požar Report - pa je neki »Andrej«, verjetno novinar, zapisal, da sem bil Kunstlju »angel varuh« in podobne traparije, češ, da je z menoj nedavno opravil intervju za Reporterja (to je bil novinar Ivan Puc), da ve, kako sem bil načelnik štaba korpusa v Bitolju, pa zato verjame Kunstlju …

Javno sem zapisal, da sem bil načelnik štaba 41. korpusa v Bitolju, vendar pa v tistem času z nobenim vojakom nisem imel stikov, ker sem se pripravljal za odhod iz Bitolja. Konkretno:

  • Dne 30. 7. 1990 sem zaprosil za upokojitev, ker sem izpolnil vse pogoje za starostno pokojnino, pa sem se pripravljal za predajo dolžnosti.

  • Dne 24. 9. 1990 sem po ukazu Predsednika Predsedstva SFRJ upokojen in sem do odhoda (11. 10. 1990) predajal dolžnost svojemu nasledniku (obiski enot in stražnic).

Sploh pa v Bitolju ni bilo nobenega šolanja za specialce. V Bitolju je res bila izvidniška četa, vendar so se v njej usposabljali izvidniki, ne pa diverzanti. V štabu korpusa nismo potrebovali nobenih vojakov – projektantov (aprila 1991 pa sploh nisem bil v Bitolju), kurirje v Domu JLA pa tudi nisem izbiral. Imel sem pač drugačne dolžnosti in skrbi! Tudi nobenemu novinarju doslej nisem razlagal, kaj sem delal v Makedoniji

Kdo debelo in mastno laže bodo bralci hitro ugotovili!
 


KUNSTELJ - BLOGER "MIKESTONE" - POLEMIKA SE NADALJUJE

TRDITEV: Mikstone: "General Kranjc me je iz obmejne enote premestil v Dom JLA Bitolj…Bull sheet!"
UGOVOR: General Kranjc: "Zopet debela in grda laž! Zares nekaj smrdi!"

Posredno sem bil obveščen, da je bloger Mikstone 9. maja 2011 odgovoril na mojo pripombo o njegovi »debelki in mastni laži« z vulgarno angleško skovanko »Bull sheet!«, ki pač ni lastna vojakom, temveč neki drugi marginalni skupini! Ker ta blogerski »specialec« spet ponavlja laži o meni, češ, da sem ga iz obmejne enote na tromeji SFRJ, Grčije in Albanije premestil v Dom JLA Bitolj, da bi celo projektiral letni vrt. Resnici na ljubo moram povedati, da je »letni vrt« projektiral sam poveljnik korpusa in je bil odprt maja 1990, ko vojaka Kunstlja sploh ni bilo v obmejni oz. v izvidniški enoti 41. korpusa.

Drugo, kurirja v Domu JLA je odrejal pomočnik poveljnika za moralno-politične zadeve, jaz sem pa imel važnejše naloge. In tretje, Bitolj sem zapustil, kot že rečeno, 11. oktobra 1990, Kunstelj pa tudi ni romal na vojaško sodišče novembra 1990, kot zdaj piše, temveč pozneje v toku 1991.

Sicer me njegove traparije sploh ne zanimajo, hotel sem samo blogerski srenji dokazati, da Mikstone debelo, mastno in grdo laže, vsaj o meni. Lahko bi ga sicer tožil, vendar se mi zdi, da je z njim nekaj ni v redu. Kot sam pravi: "Bull sheet!"

Zares nekaj smrdi!
 


ADIJO, »OMENJENI« MIKESTONE!

Znanec mi sporoča: bloger Mikstone je 22. maja 2011 ob 12:32:57 zapisal, da »omenjenega generala ne bo komentiral«, pa tudi to, da je »omenjeno napako popravil in povedal, zakaj je do nje prišlo«. V nadaljevanju pa menda omenja, da mu sploh niso sodili na vojaškem sodišču v Skoplju, da pa še vedno hrani trimesečno dovolilnico, ki jo je »podpisal omenjeni general«!

Zato »omenjenega« blogerja pozivam, naj to dovolilnico objavi, ampak ne falsificirano! To bi bilo pa že kaznivo dejanje…

Zato adijo, Mikstone!

Pa preberi si mojo zadnjo knjigo Legendarni slovenski obveščevalci!


SLOVENIKA
v njej ni vseh akademikov, doktorjev, herojev niti vseh generalov in admiralov

na vrh strani

 

Nekaj obiskovalcev spletne strani me je kot sodelavca za vojaštvo nacionalne enciklopedije (sicer naveden z napačnim priimkom – Krajnc) spraševalo, zakaj v Sloveniki ni vseh generalov in admiralov slovenskega rodu. Splošni odgovor je podal gospod Martin Ivanič, glavni urednik Slovenike v mariborskem Večeru 9. 11. 2011, ko je navedel, da v Sloveniki ni niti vseh akademikov. Pri tem je poudaril, da je šlo za založniški ne pa avtorski projekt, kar pomeni, da je bilo treba vsaj pri osebnostih narediti strogo selekcijo. Tako so se morali redaktorji gesel strogo držati določenih številčnih kriterijev in izbrati intelektualno elito slovenskih osebnosti. Tako je bilo določeno, da se v Sloveniko uvrsti 2.000 osebnosti od 14.000 iz Osebnosti – Velikega slovenskega biografskega leksikona, pa so na osnovi izkazanega odstotka določali tudi število osebnosti v Sloveniki. Ker je v Osebnostih objavljeno 88 vojaških osebnosti, bi jih v Sloveniko moralo priti samo 13 ali 0,62 %, vendar je glavni urednik to število povišal na 50 oz. 53, nazadnje pa objavil samo 39 generalov in admiralov slovenskega rodu. Podobne redukcije so bile tudi pri ostalih osebnostih, kot npr. glasbeniki: 70 od 126 iz Osebnosti, likovniki: 120 od 171, književniki: 140 od 323 itd.

 

Bil sem naprošen, da med generali in admirali slovenskega rodu »vseh časov in vojska« (314, po mojem genetskem in neideološkem seznamu), izberem njih 50 (petdeset) in za nekatere (ki niso v ES oz. Osebnosti) napišem tudi članke. Tako sem izbral 52 generalov in admiralov slovenskega rodu, urednik pa je dodal še mojo malenkost. Pri ostalih vsebinah, ki se nanašajo na vojaštvo nisem sodeloval, saj so v glavnem povzete iz ES, vendar brez navedbe avtorstva. Pri svojem predlogu izbora generalov – admiralov sem se držal naslednjih kriterijev:

  • vsi generali – admirali SV sodijo v Sloveniko;

  • iz JLA vsi generalpolkovniki (admirali), skoraj vsi generalpodpolkovniki in nekaj generalmajorjev (akademcev);

  • skoraj vsi partizanskih generali (razen Mačka, ki je bil samo rez. generalmajor);

  • od kolaborantov samo Rupnik in Vauhnik;

  • iz ameriške vojske samo dva glavna (armadni general Češarek in flotni admiral Zlatoper);

  • iz VKJ general Maister, kontraadmiral Koch in nekaj znanih brigadnih generalov;

  • iz AOV general pehote Blaž Žemva in veliki admiral Anton Haus ter nekaj znanih feldmaršalporočnikov (ne pa podmaršalov – čin v NDH) in viceadmiralov.

Ker sem v predlogu prekoračil številko 50, sem dopisal naslednje: »Če je treba preostale tri črtati, potem naj izpadejo pod št. 17 (Janež), 22 (Kranjc) in 42 /Slapar).« Kasneje sem korigiral vseh 53 člankov, večinoma iz leksikona Osebnosti, nekaj pa sem napisal tudi sam (Češarek, Geder, Petovar, Šteiner in Zlatoper). Seznam objavljenih, pa tudi neuvrščenih (14) bom objavil radi presoje strokovne javnosti, dodal pa bom tudi konkretne pripombe in popravke, ki sem jih po izidu Slovenike posredoval glavnemu uredniku. Po abc vrstnem redu so v Sloveniko uvrščeni naslednji generali in admirali slovenskega rodu (39), in sicer:

  1. AMBROŽIČ, Ladislav - Novljan, 1908–2004, partizanski generalmajor, poveljnik korpusa, načelnik GŠ NOV Slovenije, namestnik poveljnika vojnega letalstva JLA in načelnik vojaškega letalskega šolskega centra.

  2. AVŠIČ, Jaka, 1896–1978, konjeniški polkovnik VKJ – prvi poveljnik četnikov v Sloveniji, partizanski generalmajor, generalpodpolkovnik JLA, namestnik poveljnika GŠ NOV Slovenije, poveljnik zaledja JA in vodja Vojaške misije v Berlinu.

  3. BENČIČ, Dragomir, 1911–1967, generalpodpolkovnik JLA, poveljnik Odreda JLA STO in načelnik uprave Zslo.

  4. BROVET, Stanislav, 1930–2007, admiral JLA, načelnik II. uprave GŠ JLA in namestnik Zslo (1988–1992).

  5. CHESAREK (ČEŠAREK), J. Ferdinand - »Ches«, 1914–1993, armadni general (Four Stars General) AmV, poveljnik zaledja kopenske vojske in vojaški predstavnik ZDA pri OZN.

  6. ČERNI, Josip, 1903, kapetan korvete VKJ, admiral JLA, poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice (1943–1950 in pomočnik načelnika GŠ JLA (1950–1960).

  7. DOLNIČAR, Ivan - Janošik, 1921, generalpolkovnik JLA, podsekretar in pomočnik Zslo (1967– 1979).

  8. GLOBOČNIK, Gustav Viktor Josef, 1859–1946, pl. Vojka in feldmaršalporočnik AOV.

  9. GUTMAN, Albin, 1947, general SV (2011), načelnik Ršto in GŠ SV (1993–1998), glavni inšpektor SV (1999–2006), načelnik GŠ SV (2006).

  10. HAUS, dr. rer. techn. h.c. Anton Johann, 1851–1917), baron in veliki admiral AOV, od 1916 poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.

  11. HRIBERNIK, Rudolf - Svarun, 1921–2002, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, poveljnik vojaškega področja Ljubljana in TO Slovenije.

  12. JANEŽ, Ferdinand, 1885–1957, poročnik AOV, Maistrov borec, topniški brigadni general VKJ, poveljnik topništva Dravske divizije v Ljubljani.

  13. KOCH, Metod - Ciril, 1874–1952, kapetan fregate AOV, kontraadmiral VKJ, prvi poveljnik vojne mornarice VKJ.

  14. KOČEVAR, Franc, 1918–2005, generalpolkovnik JLA, poveljnik Šibeniškega vojaškega področja in sekretar Rslo SR Slovenije.

  15. KOLŠEK, mag. Konrad, 1933, generalpolkovnik JLA, načelnik I. uprave GŠ JLA, poveljnik 5. vojaškega območja v Zagrebu (1989–1991).

  16. KRANJC, F. Marijan, 1935, generalmajor JLA, načelnik operativno-učnega oddelka 9. armade, načelnik skupine za ukinitev 9. armade in načelnik štaba 41. korpusa v Bitoli (1990).

  17. KVEDER, Dušan - Tomaž (Poljanec), 1915–1966, generalpodpolkovnik JLA, stotnik španske republikanske vojske, poveljnik GŠ NOV Slovenije, načelnik uprave GŠ JLA in glavni urednik Vojne enciklopedije.

  18. LAVRIČ, Johann, 1850–1941, pl. Zaplaz in feldmaršalporočnik AOV.

  19. MAISTER, Rudolf - Vojanov, 1874–1934, major AOV, general slovenske vojske (1. 11. 1919) in divizijski general VKJ (1920), vodja mejne komisije in kraljev častni pribočnik.

  20. MARČIČ, Karel, 1891–1972, polkovnik VKJ, partizanski generalmajor, načelnik oddelka v GŠ NOV Slovenije, generalpodpolkovnik JLA, prvi načelnik Vojaško-geografskega inštituta JLA.

  21. OŽBOLT Jože, 1922, generalpodpolkovnik JLA, poveljnik divizije in načelnik štaba 9. armade.

  22. PEHAČEK, Rado, 1913–1983, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, poveljnik korpusa in Ljubljanskega vojaškega področja.

  23. PETERCA, dr. Miroslav, 1926, generalmajor JLA, načelnik Vojaško-geografskega inštituta JLA.

  24. PIRC, Franc, 1899–1954, pehotni častnik AOV, letalski polkovnik – pilot VKJ, partizanski generalmajor (1944) in JLA, prvi poveljnik vojnega letalstva NOVJ in JA.

  25. PODBREGAR, dr. Iztok, 1962, generalpodpolkovnik SV (1999), načelnik GŠ SV (1998– 2001).

  26. POGLAJEN, Franc - Kranjc, 1916–1999, narednik VKJ, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, načelnik Vojne šole JLA in poveljnik 9. armade.

  27. POTOČAR, Stane - Lazar, 1919–1998, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, poveljnik 9. armade in načelnik GŠ JLA.

  28. ROZMAN, Franc - Stane, 1912–1944, partizanski generallajtnant, stotnik španske republikanske armade, poveljnik GŠ NOV Slovenije.

  29. RUPNIK, Leon - Lav, 1880–1946, divizijski general VKJ, generalni inšpektor slovenskega domobranstva (1943–1945), obsojen 1946 na smrt kot vojni zločinec.

  30. SEKIRNIK, Janko, 1921–1996, generalpolkovnik JLA, načelnik štaba 9. armade, namestnik načelnika GŠ JLA za TO.

  31. SLAPAR, Janez, 1949, rezervni generalmajor TO in SV (1991), načelnik Ršto Slovenije (1990–1993).

  32. TAVČAR, Franc - Rok, 1920–2000, generalpolkovnik JLA, narodni heroj, načelnik Inženirske uprave GŠ JLA in poveljnik 9. armade (1972–1980).

  33. TEGETTHOFF, Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel, 1827–1871, baron in viceadmiral AOV, poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.

  34. TOMŠE, Joseph, 1850–1938, pl. Savskidolski in titularni feldmaršalporočnik AOV, predsednik Tehničnega vojaškega sveta na Dunaju.

  35. ULEPIČ, Zdenko, 1906, letalski major VKJ, generalpolkovnik JLA, poveljnik voj. letalstva JLA in pomočnik Zslo.

  36. VAUHNIK, Vladimir, 1896–1955, stotnik AOV, Maistrov borec, polkovnik VKJ, brigadni general JVvD, vojaški ataše VKJ v Berlinu, namestnik poveljnika četniške vojske v Sloveniji.

  37. VRTAR, mag. Avgust, 1926–1999, generalpolkovnik JLA, načelnik Visoke vojaško politične šole in pomočnik Zslo za znanstveno-raziskovalno delo (1981–1986).

  38. ZLATOPER, J. Ronald, 1942, admiral flote vojne mornarice AmV (Admiral Four Stars), poveljnik pacifiške flote (1994), slovenski častni konzul na Havajih.

  39. ŽEMVA, Blaž (SCHEMUA Blasius), 1856–1920, baron in general pehote AOV, načelnik generalštaba AOV 1911–1912.

Torej, iz mojega predloga v Sloveniko niso uvrščeni naslednji generali in admirali (14):

  1. AHLIN Alojz, 1926–2002, generalmajor JLA, namestnik načelnika Varnostne uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.

  2. GEDER, Alan, 1958, generalmajor, namestnik načelnika GŠ SV (2010).

  3. HOČEVAR, Ivan, 1933, generalpodpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in namestnik načelnika GŠ za VL–Pzo.

  4. INKRET, Franc, 1914–1978, poročnik VKJ, generalpodpolkovnik JLA, načelnik Uprave topništva GŠ JLA.

  5. JAKIČ, Jože, 1921, generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra in Uprave Abko GŠ JLA.

  6. JERKIČ Branko, 1925, generalpolkovnik JLA, poveljnik TO Slovenije in 9. armade (1980–1985).

  7. LIPIČ, Ladislav, 1951, generalmajor SV (2003), načelnik GŠ SV (2002), ambasador v Madžarski.

  8. MIRTIČ, Mirko, 1929, generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra Topniško-raketnih enot (Tre) Pzo, načelnik Šole operatike in načelnik štaba 9. armade.

  9. PAVČIČ, Edvard, 1929, generalpodpolkovnik JLA, pomočnik poveljnika 9. armade in poveljnik TO Slovenije.

  10. PETOVAR, Rudolf, 1916–2004, poročnik VKJ in generalpolkovnik JLA, poveljnik 3. korpusa NOV in pomočnik zveznega sekretarja ljudske obrambe za zaledje.

  11. ŠTEINER, mag. Alojz, 1957, generalmajor SV (2006), načelnik GŠ SV (2006).

  12. TROHA, Teodor, 1933, generalpodpolkovnik JLA, načelnik šolskega centra Abko in uprave Abko v GŠ JLA in namestnik poveljnika 3. vojaškega območja v Skopju.

  13. VIDMAR, Marijan, 1936, generalmajor JLA, načelnik štaba Ršto Slovenije in 14. korpusa v Ljubljani

  14. ZORC, Milovan, 1935, generalmajor JLA, načelnik Ršto Slovenije, poveljnik divizije in korpusa, obrambni svetovalec PR Slovenije.

Po izidu Slovenike sem glavnemu uredniku dne 13. in 17. 11. 2011 poslal nekaj pripomb in predlogov, opozoril pa sem tudi na nekaj manjših napak, in sicer:

  • Izrazil zahvalo, da je pri austroogrskih generalih upoštevani slovenski izraz - feldmaršalporočnik za čin feldmaršallajtnanta namesto hrvaško-domobranskega »podmaršala«

  • Kot sodelavec za »vojaštvo« sem na začetnih straneh predstavljen z napačnim priimkom Krajnc, namesto Kranjc oz. bolj točno Marijan F. Kranjc. Prosil sem tudi, da se v mojem članku oznaka »vojni zgodovinar« prekvalificira v vojaški publicist.

  • Izrazil sem razočaranje, da je namesto obljubljenih 50 generalov – admiralov izbor skrčen na 39.

  • Poudaril sem, da bo v javnosti največ pripomb, ker nista uvrščena dva operativna generalmajorja SV (Alojz Šteiner in Alen Geder), medtem ko za kontraadmirala Renata Petriča predlog ni bil niti podan.

  • Izrazil sem začudenje, zakaj sta izpuščena dva generalpolkovnika JLA – Branko Jerkič in Rudi Petovar.

  • Prav tako sem izrazil začudenje, zakaj nimata članka edina dva doktorja vojaških ved – dr. Anton Žabkar (omenjen med obramboslovci, kamor sicer ne sodi) in dr. Bojan Potočnik, posebno pa moti, da jezikoslovci niso omenili niti z besedico dr. Toma Korošca, avtorja prvega vojaškega slovarja.

  • Ker se je med tiskom Slovenike ugotovilo, da veliki admiral Anton Haus ni slovenskega porekla (ugotovil dr. Franc Rozman iz Maribora), sem predlagal, da se v prvem ponatisu namesto njega uvrsti generalpolkovnik Branko Jerkič, doda pa še Aleksander Krobatin, feldmaršal AOV in vojni minister, kar je dejansko najvišji čin in položaj, ki ga je dosegel nek general – admiral slovenskega rodu!

  • Prosil sem, da se, poleg že omenjenih, popravijo tudi naslednje napake: Iztok Podbregar, ni generalpolkovnik, temveč samo generalpodpolkovnik; Joseph Tomše – niso mu podelili podmaršalski in plemiški naslov, temveč je bil 1914 povišan v titularnega feldmaršalporočnika, plemiški naslov pa je dobil 1907; Blaž Žemva – ni bil pehotni generalpolkovnik, temveč general pehote.


MIKESTONE – OBJAVA FOTOGRAFIJE BREZ DOVOLJENJA
(24. februar 2012)

Nekaj dni nazaj me je znanec spraševal, ali sem specijalcu M. Kunstlju dovolil objavo svoje fotografije v generalski uniformi, pa sem mu odgovoril, da nisem niti bi to dovolil, saj z njim nisem imel nobenih stikov ne tukaj še manj pa leta 1989/90 v Bitolju. Zato sem vseeno pogledal na Mikstone special Blog, začetni 37. del pod naslovom Enostaven je govor resnice.

Prikazujem kopijo tega zapisa, kjer avtor zapiše nekaj popravkov (nisem več njegov »angel varuh«), še vedno pa vztraja, da sem mu jaz, kot načelnik štaba Bitoljskega korpusa, podpisal dovolilnico za delo pri Domu JLA. To je popolnoma lažna trditev, saj ima načelnik štaba korpusa važnejša opravila kot pa je podpisovanje dovolilnic. To je verjetno storil polkovnik Trajković, poveljnik pehotne brigade oz. vojašnice, ki je to pooblastilo vsekakor imel.

Predvsem pa sem bil presenečen, ko je avtor bloga brez pisnega dovoljenja objavil mojo fotografijo v generalski uniformi, katero je protipravno prekopiral z moje spletne strani. Spletna stran je avtorski zaščitena, poleg tega pa je zraven tudi zapisano: »Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.« Ker avtor bloga tega dovoljenja nima, ga pozivam, da navedeno fotografijo takoj umakne, sicer bom zadevo predal svojemu odvetniku.

Sporni del pa glasi (izgleda) takole:
Služenje v JLA! Kot vsi rojeni leta 1970 sem bil napoten na služenje vojaškega roka septembra 1989. Bitola! Po šest mesečnem drilu in usposabljanju v izvidniški četi sem pristal v oddelku diverzantov podporočnika Veliše Ribaća. Preobrat pa se je zgodil, ko so iskali dva gradbena tehnika za neko delo. Sicer nisem gradbeni tehnik, ker sem obiskoval smer Geodezijo, ampak naziv Srednja Gradbena šola Ivana Kavčiča … je zadostoval. Dobil sem neko projektantsko delo v domu JLA. Prava korist od tega “položaja” v JLA je bila dovolilnica za delo v mestu, ki jo je podpisal general Kranjc. Nekje sem navajal, da je bil general Kranjc moj angel varuh v Bitoli. Tu sem mogoče pretiraval, ker sem omenjenega generala videl vsega dvakrat po nekaj minut. Moral bi zapisati, da je bila dovolilnica s katero sem povsod mahal, moj angel varuh. Od zore do mraka sem visel v centru mesta ali pa sem spal v domu JLA. Takrat sem spoznal Ofelijo, ki je bila kasneje krivec, da sem se vrnil v Bitolo. Vojaški rok sem končal avgusta 1990 in se srečno vrnil domov.

In res sem odpotoval v Bitolo brez jasnih načrtov. Stara ljubezen iz vojaških dni je spet vzplamtela in po tednu dni sem se iz Hotela Epinal preselil k njej. Ofelija se piše Maroh. Njen ded je slovenec in vojaška kariera ga je pripeljala v Makedonijo, kjer si je ustvaril družino.

Hotel sem poiskati generala Kranjca, pa se je v tem času že upokojil. Vseeno so mi uredili službo v štabu v “građevinskom sektoru”. V začetku marca 1991 sem se vrnil v Ljubljano, da uredim papirje… (okrepitve so moje – MFK).

P.S.
Po elektronski pošti sem avtorju bloga poslal še osebno opozorilo in poziv, da umakne mojo fotografijo, saj ne spadam v njegovo družbo, ki je 1991 celo streljala na mojo hišo v Ortneku …
 


Dodatek 26.2.2012

Mitja Kunstelj mi je na gornje neprijazno odgovoril dvakrat:

  1. Sliko sem našel na Google picture in je na voljo vsem. Blog ni medij …

  2. Še to v vednost. Ponudnik WordPress podpira program Zemanta, ki je avtomatsko ponudil vašo sliko pod iskalnim nizom BITOLA, če se bo odvetnik ukvarjal s tem. Torej lahko tožiš Google ali Zemanto. Zaščitenih slik ne moreš naložit na blog.

Moj tehnični urednik je pristavil to:
Ker na spletni strani piše, da so strani avtorsko zaščitene, z oznako
© (copyright), zraven pa še dodano, da je za kopiranje potrebno pisno dovoljenje avtorja, je to dovolj povedano. Če na Google klikneš na »slike-pictures«, se odpre okno za iskanje slik. Če daš notri pojme »bitola«, »wordpress« ali »bitola wordpress«, nikjer ni mogoče najti te slike! Če sliko v Google povečaš, se na desni strani pojavi napis »This image may be subject to copyright«. Torej. tudi Google opozarja, da slika je, vendar moraš preveriti zaščito avtorskih pravic te slike. Ker so na spletni strani zapisane avtorske pravice, tudi Google priporoča, da se te pravice upoštevajo. Sicer pa je stvar bontona in lepega vedenja, da se za vsako kopiranje, tudi na blogu, navede vir, link in avtorja.

Moje dodatno preverjanje je pokazalo, da navedbe Kunstlja o tem, kje je našel mojo fotografijo in jo prekopiral, sploh niso točne, kar pomeni, da ponovno zavaja in laže! Vsakdo, ki ima računalnik, lahko to tudi sam preveri! Objavljena fotografija je samo na moji spletni strani v razdelku »O avtorju« in nikjer druge. Ostale moje fotografije pa je res možno najti na Googlu, vendar samo pod »Marijan F. Kranjc« in na FB.

Danes je Kunstelj zamenjal fotografijo in je sedaj tista iz FB. Prva je bila ta, iz moje strani (desna). Sedaj pa je na njem naslednja.
 


BLOGER »MIKESTONE« - »LAŽNIVI KLJUKEC«
(12.5.2013)

Znanec mi sporoča, da se je bloger »Mikstone« zopet spravil nadme. Ob obletnici smrti maršala Tita je zapisal, da sem bil takrat »v širši ekipi, ki je čuvala maršala v UKC«.
Pri nas v Prlekiji pravimo tistemu, ki se trikrat »debelo« zlaže, da je »Lažnivi Kljukec«.
Obiskovalci mojega spletišča vedo, da sem bil 5. maja 1980 po 13. uri na vlaku za Beograd, kjer sem bil slušatelj (enoletne) Šole narodne obrambe.


Sodni spor Čanžek – Brejc
(14.09.2013)

Zakaj nisem hotel pričati v sodnem sporu proti Brejcu?
Zapis v PDF

na vrh strani

 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net