VOJAŠTVO
   MILITARY

NEOBJAVLJENI ČLANKI - N02

Z ROVOKOPAČEM PO GROBIŠČU
Poskusi minimaliziranja

Demokracija, 30. aprila 1999
(Članek na ta datum ni bil objavljen!)

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Spoštovana gospa urednica, nekaj bralcev Demokracije me je obvestilo, da sem se 30. aprila t.l. zopet znašel na straneh vašega časopisa. Zaradi radovednosti sem seveda prebral  prispevek vašega člankopisca pod naslovom Z rovokopačem po grobišču. Ker je pod mednaslovom Poskusi minimaliziranja Ivo Žajdela očitno zavajal bralce Demokracije, bi bilo korektno, da objavite tudi drugi del zgodbe, ki jo je člankopisec enostavno zamolčal. 

Ne moti me, če Žajdela moj 328 strani obsežen prispevek v Borcu pod naslovom Balkanski vojaški poligon minimalizira celo v “članek težko preverljivih informacij (ali dezinformacij)”, saj s tem samo pokaže svoj nivo tolerance. Takšnih “kritikov” sem že navajen. Sprašujem se samo, zakaj nimajo dovolj poguma, da bi povedali  celotno resnico brez zavajanja javnosti.

Podatek o množičnem grobišču vrnjenih ustašev in domobranov, ne pa Hrvatov, sem hotel javnosti posredovati že 4. 7. 1995, pa ga urednik enega od slovenskih tednikov ni hotel objaviti (komu sem ga je posredoval prepuščam Žajdeli, saj ga bo bo brez težav našel). Zato sem podatek ponovil v svojih »vojaško-varnostnih zapisih« v Borcu. Šlo je za edini množični poboj okrog 2.000 vrnjenih ujetnikov, ki ga je samovoljno zagrešila skupina pripadnikov JA - partizanov  iz divizije v Mariboru., ki so bili zaradi tega kaznivega dejanju tudi obsojeni. Podatki so v arhivu Uprave varnostne službe JLA, ki jih verjetno Slovenija ne bo nikoli dobila na vpogled.

Torej, podatek sem obelodanil iz zgodovinskih, humanitarnih in spravnih razlogov, ki so preverljivi s pričami (in tudi v arhivih nekdanje SDV Slovenije). Prvič, varnostni oddelek 9. armade (pozneje 31. korpusa) je bil zadolžen za protiobveščevalno zaščito samo enega množičnega grobišča v Sloveniji - v Teznem pri Mariboru, dočim je SDV Slovenije prevzela podobno zaščito za vsa ostala množična grobišča, tudi tista (četniška), ki bi jih formalno morala prevzeti SDV Srbije. Namreč, šlo je za spor Titovih naslednikov, ki so se 1982 končno »dogovorili«, da naj vsakdo poskrbi za »grehe« svojih predhodnikov! Drugič, hotel sem javno zanikati lažne in cinične izjave nekaterih bivših slovenskih republiških voditeljev, da so množične poboje in usmrtitve vrnjenih domobrancev in belogardistov v Kočevskem rogu zagrešili pripadniki JA oziroma »enote z juga«, ki so predtem pomagali osvobajati Slovenijo!

Vse to sem zapisal v svojem »članku«, dolgem 325 strani, pa Ivo Žajdela celotne zgodbe ni hotel omeniti. Raje mi je pripisal “minimaliziranje”, ker je to odgovarjalo njegovemu konstruktu zavajanja. Zraven sem še dodal zgodovinsko pomemben podatek, da je bil Knoj do aprila 1946 podrejen republiškim Oznam, ne pa poveljstvom JA oziroma organom Kosa. To sem storil z edinim namenom, da zgodovinska stroka že končno razčisti, kdo je bil pristojen za »reševanje« problematike vrnjenih kvizlingov: republiške Ozne ali JA! Končno, tudi laična javnost ima pravico zvedeti za resnice iz naše nedavne preteklosti.

Mikrolokacijo ustaško-domobranskega množičnega grobišča sem nedavno tega sporočil zgodovinski stroki - konkretno direktorju Muzeja osvoboditve v Mariboru. Dne 9. maja t.l. je to objavljeno tudi v Nedeljskem dnevniku. Seveda ne gre za grobišče v Bohovskem gozdu niti za srhljive zgodbice s katerimi je Ivo Žajdela podrobno informiral (ali pa dezinformiral) bralce Demokracije. Krivce pobojev v Bohovskem gozdu bo potrebno šele poiskati. Potrebno bo pogledati samo v arhiv RSNZ oziroma slovenske Ozne in Knoja! Bilo bi tudi nujno rekonstruirati »križev pot« od Maribora do hrvaške meje, saj so kolone vrnjenih ustašev in domobranov vodili prav pripadniki hrvaške Ozne in Knoja! Bili so oblečeni v uniforme JA, pa zato očevidci navadno govore o pripadnikih JA, kar pa seveda ni točno.

Javnost pa naj tudi zve za krivce pobojev ranjenih partizanov na dravograjskem mostu in  drugih krajih, potem ko je bila druga svetovna vojna že končana. Bilo bi prav, da se tega loti prav Ivo Žajdela, pa da zvemo še drugo plat krvave zgodbe kolaboracije. Seveda, brez minimaliziranja! 

 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net