Poslanski večer Marijana Križmana - 4. junij 2009

Tema:
Slovensko morje z obrambnega vidika

Odmevi in predlogi

  publicistika
  članki
  zanimivosti
  projekti
  english summaries
  rodoslovje
  o avtorju
  povezave

Slovenci kot pomorski narod – vojaški vidiki
(opomnik Marijana F. Kranjca za to predavanje)

Zaradi ugodne geopolitične lege in neposredne bližine evropskim civilizacijskim dosežkom (kolo, motor, avtomobil, letalo, kozmos) in že prirojene motorične spretnosti, so slovenski vojaki – častniki, že dolgo nazaj veljali za nosilce tehničnih poklicev.

Vsekakor smo bili Slovenci med prvimi »Ikarji« na svetu (brata Rusjan), pa tudi med prvimi piloti avstro-ogrskega in srbskega oziroma jugoslovanskega letalstva. Tudi topniške in matematične zasluge topniškega podpolkovnika Jurija Vege (1754-1802) so dovolj znane, prav tako pa tudi pionirja vesoljskih projektov Hermana Potočnika – Noordunga (knjiga – 1929). Motocikel je konstruiral Janez (Johan) Puch. Slovenci imamo tudi odličnega teoretika vojaške znanosti, doktorja vojaških ved, kapitana SV, Antona Žabkarja, ki ga upravičeno lahko štejemo za slovenskega Clausewitza.

Pohodne, planinske, alpinistične, smučarske, kolesarske in druge sposobnosti so tudi odločale o naboru za določene enote kopenske vojske, že od avstro-ogrske vojske naprej. Tako so bile nekatere planinske in smučarske enote docela slovenske, prav tako pa so bili iskani in cenjeni slovenski alpinistični inštruktorji. V JLA so bili cenjeni slovensko vozniki. Počasi bomo izoblikovali tudi svojo tretjo vejo razumništva – poleg humanistične in tehnične, tudi vojaško inteligenco.

Brez poznavanje preteklosti je težko graditi bodočnost. To velja tudi za sintagmo o Slovencih kot pomorskem narodu. Od 263 slovenskih generalov in admiralov je admiralov 73, kar predstavlja 28 odstotkov! Podoben je delež med podčastniki in častniki. Slovenci nesporno veljamo tudi za pomorski narod, pomorsko tradicijo naroda pa ustvarjajo njeni ljudje – pomorščaki, civilni in vojni. Seveda imamo Slovenci tudi posebno mesto v pomorski trgovini, saj so iz pristanišč severnega Jadrana (Trst, Koper, Piran) vodile vse trgovske poti v srednjo in vzhodno Evropo in obratno. Naši prvi večji ladjarji in trgovci so bili:

• Fridrich Österreicher iz Ljubljane, Franc Grošelj iz Krope, Franc Rakovec pl. Raigersfelf iz Rakovice pri Kranju (iz te rodbine izhaja tudi prvi slovenski admiral John Jeffrey Rakovec, 1770–1844), predvsem pa Michael Zois iz Ljubljane;

• Okrog 1750 se uveljavi prvi slovenski kapitan dolge plovbe Gregor Cotič iz Gorice oziroma Trsta.

• Prvi ladijski zdravnik je bil dr. Tomaž Savnik,

• Prva ladjedelniška inženirja sta bila Henrik Štolfa in Jožef Marušič.

• Okrog 1840 v Trstu pojavita prva slovenska »pomorska« kapitalista, Matej Grasser iz Škofje Loke in Franc Jelovšek iz Vrem na Krasu.

Slovenci smo se uveljavili tudi v vojnih mornaricah doma in po svetu:

• Slovenski veslači – galeoti za beneške bojne ladje zelo verjetno predstavljajo prve zametke slovenske pomorske miselnosti in vojne mornarice;

• Ivan Paštrovič iz Marezig je bil prvi Slovenec, ki je v beneški vojni mornarici dosegel čin kapetana bojne ladje in bil 1667 pohvaljen od beneškega doža zaradi uspešnega lova piranskih tihotapcev soli;

• Ivan (John Jeffrey) Rakovec pl. Raigarsfeld iz Ljubljane (1770-1844) je postal 1833 prvi slovenski admiral v angleški vojni mornarici;

• Admiral Richard Pogačnik je začetnik torpedistike;

• Češko-slovenski Josef Ressel (1793–1854) je izumitelj ladijskega vijaka (patentiral 1827);

• Ameriškemu Slovencu in admiralu s štirimi zvezdicami Ronaldu Zlatoperju (Mihevcu) so zaupali poveljstvo Pacifiške flote.

Pomembni so tudi slovenski deleži v tujerodnih vojnih mornaricah, in to:

• Avstro-ogrska vojna mornarica:

  • 45.000 mornarjev

  • 9.000 podčastnikov, predvsem strojnikov;

  • 1.200 častnikov oz. okrog 13 % vseh (slovenski vojaški delež 0,6 %!)

  • 110 višjih častnikov in

  • 45 admiralov od tega 2 poveljnika AOVM: veliki admiral dr. Anton Haus iz Tolmina in viceadmiral Viljem Tegetthoff iz Maribora (zmagovalec bitke pri Visu 1866);

  • Kontraadmiral Šafer Maksimilian (1838–1904), iz Sežane, načelnik VPA na Reki, bil v Mehiki, oženjen z Mehičanko.

  • Dva duhovnika – kurata na admiralskem položaju (Ivan Koršič in Jurij Račič)
    Veljalo je pravilo, da so »najboljši mornarji s hribov« – iz notranjosti (Koroška in Štajerska),
    okrog 50 %.

• Vojna mornarica Kraljevine Jugoslavije:

  • Kapetan fregate AOVM Metod Koch iz Kranja (1874–1952), kontraadmiral je postal prvi poveljnik vojne mornarice Države SHS;

  • Skupaj: 5 admiralov;
    Delež je zmanjšan zaradi oddaljenosti pomorskih oporišč in šolskih centrov (Split, Kotor) od Slovenije. Del VMKJ je bil od 1944 v sklopu zavezniške mornarice v Sredozemlju – poveljnik slovenski kontraadmiral Ivan Kern (1898–1991).

• Partizanska vojna mornarica – Vojna mornarica JLA:

  • Najbolj domoljubni častniki jugoslovanske kraljevske vojne mornarice so se zgledovali po herojskem podvigu poročnika fregate Sergeja Mašere (NH), odšli v NOV in postavili temelje slovenske partizanske vojne mornarice in kasneje tudi vojne mornarice JA – JLA.

  • Admiral Josip Černi (1903–2000), Maistrov kadet, prvi poveljnik partizanske VM

  • Skupaj: 8 admiralov
    Partizanska vojna mornarica je bila sicer skromna, zato pa je po drugi svetovni vojni nagel razvoj doživela slovenska »civilna« mornarica. V jugoslovanski vojni mornarici so slovenski mornarji in častniki zavzemali odločilno mesto, predvsem pa so bili tradicionalno cenjeni mornariški strojniki.

• Ostale vojne mornarice:

  • VM ZDA – 3 admirale (Zlatoper, Petrovčič in dr. Rupnik)

  • VM Nemčije – 1 admiral (Gert Jeschonnek)
    VM Italije – 10 admiralov (prikritih)

• Slovenska vojna mornarica:

  • Formalno ne obstaja kot zvrst SV;

  • Po osamosvojitvi nam majhen košček morja in ozek obalni pas ne dopuščata širšega pomorskega razmaha, vendar sta vsaj simbolnega pomena. Verjetno bi se kazalo usmeriti na določene specialnosti, kot so podvodni diverzanti in podobno;

Predlog: v pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu ustanoviti tudi vojaško-pomorski oddelek kot izpostavo VM SV. Še bolj načrtno vzpodbujati veslaške športe na morju in mirnih vodah.
 

Mojca Kleva je včeraj z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič obiskala vas Lopar nad Koprom, kjer je bil 15. oktobra 1944 ustanovljen partizanski mornariški odred. Na poslanskem večeru je bil podan predlog, da se naj nova vojaška bojna ladja imenuje LOPAR.     Na sliki od leve: Marijan F.Kranjc, Mojca Kleva, dr.Ljubica Jelušič, poslanec Marijan Križman

Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik
Slovenska bojna ladja Lopar in somalijski pirati

Kako je bil predlog ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič, da se Slovenija aktivno pridruži mednarodnemu boju proti somalijskim piratom, upravičen in potreben, smo lahko prebrali v Dnevniku. Naša ladja Postojna je za las ušla piratom v Adenskem zalivu. Ugrabitev je preprečila indijska vojaška ladja, ki je spremljala konvoj.

Vprašanje varnosti plovbe naših ladij je s tem dogodkom postalo realno in skrb zbujajoče. Poleg ekonomske recesije se mora Splošna plovba sedaj ukvarjati še z varnostno problematiko. Ali je zgolj slučaj, da je bila napadena Postojna (Postojna je namreč ena naših najnovejših ladij in ima že kot ladja veliko vrednost), ali pa je bila varnostno najšibkejši člen v konvoju. Če pa je bila ugrabitev načrtovana na poprejšnjih zbranih podatkih, je zadeva resnejša in je potrebna resnejša analiza. To, da se je v to problematiko vključila država, konkretno naša vojna mornarica, je odgovoren in spoštovanja vreden ukrep in pomeni, da Splošna plovba ni sama, saj bo sodelovanje na varnostnem področju ladjam Splošne plovbe še kako koristno.

Zgolj slučajno sem se na dan poskusa ugrabitve naše ladje Postojna znašel v majhni vasici Lopar blizu Kopra. Tam je poslanec državnega zbora Križman organiziral poslanski večer na temo Slovensko pomorstvo. Ni nam razlagal zgodovine slovenskega pomorstva, to sta z enkratno učno uro storila dr. Anton Žabkar, kapitan bojne ladje SV, in generalmajor Marijan F. Kranjc. Vasica Lopar je namreč kraj, kjer je bil 15. oktobra 1944 ustanovljen prvi partizanski slovenski mornariški odred. To predavanje in kasneje razgovor z domačini bi morali poslušati naši in hrvaški pogajalci in bi ugotovili, da borba za naše morje ni v prvi vrsti ekonomska kategorija, ampak odnos in ponos Slovencev do našega morja.

V nadaljevanju so domačini in poslanec predlagali, da bi se ladja, ki bo prihodnje leto prišla iz Rusije za potrebe slovenske bojne mornarice, imenovala po vasici Lopar. Napisan je bil krstni list in vsi navzoči smo se podpisali v podporo. Posebno težo je dal podpis dr. Ljubice Jelušič, ki je bila slavnostna gostja.

Ali bo ta bojna ladja prišla v Slovenijo in ali bo dobila to ime, bomo videli. Vemo pa, da slovenska vojna mornarica nujno potrebuje nekajkrat večjo, lahko tudi večnamensko bojno ladjo, da bo že prihodnje leto skozi prost prehod zaplula na odrto morje, kjer bo po svojih zmožnostih ukrepala tudi proti somalijskim piratom.

Vid Drašček, Vrhnika

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na: andrej.ivanusa@amis.net.