VOJAŠTVO
   MILITARY

ČLANKI C26

Nedeljski dnevnik, 25. maja 2003
ND in www.udba.net
Kar je preveč, je že manipulacija
 

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Razpredanju vašega novinarja Tomaža Bukovca, posebno pa še njegovega znanca in »dobrega poznavalca« SDV, sem se zares moral nasmehniti. Prepričan sem namreč, da mnogo bralci ND delajo razliko med obveščevalno in varnostno službo, vedo, da ni bilo zvezne in republiške SDV (zadnji načelnik SDV v Beogradu je bil celo Slovenc!), da je v RŠTO Slovenije vojaško-varnostno službo do 1986 vodila SDV Slovenije (!), da ostalih  netočnih »večnih sledi« sploh ne omenjam. Gospod Lajovic bo prej ali slej povedal, kako je prišel do CAE, pa tudi gospod Ljubo Sirc bo nekoč pojasnil, kako mu je kot emigrantu uspelo dobiti celo potni list. Kravala pa v Beogradu leta 1989 sploh ni moglo biti, saj so SDV vodili trije Slovenci! 

Naj se vrnem k www.udba.net. Priznam, tudi sam sem poskušal »odpreti« navedeno spletno stran, pa me je republiški varnostni inšpektor prehitel. Tudi poskus, da prek nekaj znancev, celo iz ZDA, obidem slovensko zaporo, žal ni uspel! Dobil sem samo prvo stran…

Pa ni šlo za nobena zagnanost, da bi zadovoljil nekakšno radovednost, temveč sem hotel samo zvedeti, kako so navedeni podatki Udbe »predelani«. Namreč, že v svojih vojaško-varnostnih zapisih v reviji BOREC/1998 pod naslovom BALKANSKI VOJAŠKI POLIGON sem zapisal, da so mnogi arhivski fondi SDV Slovenije (na varnem) v tujini! Zato me prav nič ne čudi, da je do kopije tega arhiva SDV prišel tudi gospod Dušan Lajovic, častni konzul Slovenije na Novi Zelandiji, nekoč tudi sam objekt operativne obdelave te službe. Sam se je hvalil, za katero tujo obveščevalno službo je »delal«. Pravijo, denar odpira vsak predal! Dodal bi - tudi v arhivih! Prepričan sem, da se bo kaj kmalu zvedelo, kako in kdaj se je to zgodilo! Najmanj bi sumil svojega tečajnika s Pokljuke, sicer rezervnega častnika vojaško-varnostne službe, ki ga mnogi obtožujejo, da je prenašal tajne dokumente v kovčku!

Pod »d. 20000 - oznaka za sodelavca varnostne službe Oboroženih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO« naj bi se našli tudi nič krivi sodelavci Kos-a. Toda že sam naslov mi je dal misliti, da gre za očitno manipulacijo, saj omenjeni slovenski častni konzul ni znal pravilno zapisati pravega naslova vojaške varnostne institucije, ki ga je njegov prijatelj v Sloveniji označil celo kot »zloglasni Kos«!

No, bistvena stvar je skrita pod klobukom! V arhivu SDV Slovenije oziroma v CAE ne bi smelo biti zapisanih več kot 120 sodelavcev, morda kakšna desetina več. Da mi ne bi kdo očital prirejanje podatkov ob omenjenem dogodku, naj si prebere v VOJAŠKEM BALKANSKEM POLIGONU nekaj strani (62-71) ali pa nedavno polemiko v VOJAŠKOZGODOVINSKEM ZBORNIKU 8/2002 pod naslovom BISTVENI UGOVORI NA  ZAMOLČANA VPRAŠANJA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE 1991. Na provokativno vprašanje, da je prav vojaško-varnostna služba JLA imela pregled nad celotno mrežo sodelavcev  SDV v Sloveniji, sem zapisal naslednje: 

»Povsem netočna in tudi nekorektna trditev! Dejansko je bilo prav nasprotno! O tem sem podrobneje pisal v BVP (stran 62-71), zato samo kratka opomba.

Vsaka služba je vodila in strogo varovala svoj register sodelavcev. Šele po zadnjem noveliranju pravil vseh varnostnih služb, konkretno, ko je  Stane Dolanc postal zvezni sekretar za notranje zadeve, je začel veljati pravilnik o centralnem registru sodelavcev (v sklopu CAE), ki ga je vodila SDV! Bil sem med prvimi v VS JLA, ki se je službeno uprl takšnemu pravilu in praksi, ker pač predtem nista bila dovolj preučena! Šele pod »pritiskom« nadrejenih šefov iz Beograda sem slovenski SDV predal spisek okrog 120 sodelavcev vojaške varnostne službe 9.armade, ki so bili izpostavljeni in več ali manj znani (gostilničarji, pismonoše, upokojenci in drugi), ker so pač opravljali naloge »protiobveščevalne zaščite« vojaških objektov in državne meje! Vse ostale sodelavce smo po novem pravilniku preprosto spremenili v »prijateljske zveze«, ki pa jih ni bilo treba registrirati pri SDV! Seveda, nobenega od svojih 180 kvalitetnih sodelavcev nisem »registriral« pri SDV. Enako so ravnali tudi vsi moji podrejeni, in tako smo se dokaj spretno izognili pravim namenom SDV - kontroli sodelavcev VS JLA!«

Torej, vsakršna številka sodelavcev Varnostne službe OS SFRJ (edini pravilni naslov!), ki bi bila večja od 120-150 sodelavcev (nekaj so jih verjetno od 1986 dodali tudi moji trije nasledniki), pomeni očitno manipulacijo! Naročnik pa je že tudi znan! 

Podobno so ravnali tudi izkušeni operativci SDV, je nedavno tega razložil Milan Frumen. Torej, glavnih in pomembnih sodelavcev vojaške varnostne in SDV ni treba iskati na Lajovičevem spletnem seznamu www.udba.net!


 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net