VOJAŠTVO
   MILITARY

ZANIMIVOSTI - Z46

Švabić Nikole Stevan,
konjiški polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije

V knjigi F. Malgaja àVOJNI SPOMINI 1914–1919 sem večkrat omenil Stevana Švabića, podpolkovnika vojske Kraljevine Srbije, pozneje Države SHS,...

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
  àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

... ki je izdatno pomagal nadporočniku Franju Malgaju pri zavzetju Velikovca, obenem pa je najbolj znan po tem, da je 14. novembra 1918 ustavil prodiranje italijanske vojske proti Ljubljani in zasavskim rudnikom.

Zaradi malomarnosti J.J.Š., pisca gesla o Stevanu Švabiću v ES, je le-ta napačno predstavljen. Tako je napačen že datum rojstva, podpolkovnik Švabić ni bil poveljnik nekakšne »Komande srbskih enot v Ljubljani«, temveč 26. pehotnega polka vojske Države SHS oz. II. vojaškega okrožja, tendenciozno je tudi navedeno, da je »moral zapustiti Slovenijo na zahtevo srbskega vrhovnega poveljstva«, pač pa je bil premeščen v Beograd po uspešno opravljeni nalogi v Sloveniji; napačno je tudi navedeno, da je polkovnik Švabić postal častni meščan Ljubljane šele 1931.

Da je temu tako najbolj verodostojno potrjujejo podatki iz njegovega kadrovskega kartona VKJ št. 4582, ki sem ga dobil iz vojaškega arhiva Srbske vojske v Beogradu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je podpolkovnik Švabić po opravljeni nalogi v Sloveniji dobil visoko vojaško odlikovanje – red belega orla 4. stopnje (1920), kasneje pa je bil tudi povišan v čin konjiškega polkovnika (1923). In končno, Ljubljana je že 12. 6. 1923 dobila Švabićevo ulico, za častnega meščana Ljubljane pa je bil proglašen 23. 10. 1930, zelo verjetno tudi z blagoslovom tedanjega Vrhovnega poveljnika VKJ – kralja Aleksandra Karađorđevića.

Podatki (prevedeni iz čirilice) govore sami zase kdo laže in zavaja in jih ni potrebno komentirati. Potrebno je samo še dodati, da podpolkovnik Švabić novembra 1918 ni poveljeval nekakšnim srbskim vojnim ujetnikom, temveč srbskim dobrovoljcem, ki so na prošnjo Narodne vlade SHS v Ljubljani za nekaj časa postali pripadniki 26. pehotnega polka v Ljubljani in so nastopali kot antantna vojska. Samo tako so lahko zaustavili prodor italijanske vojske, ki se je tudi štela kot antantna vojska in samo tako je tudi podporočnik Svetozar Mitrović s 40 srbskimi vojaki-prostovoljci, v sestavu Malgajeve čete, ki je 30. novembra 1918 zavzela Velikovec, lahko protestiral 2. decembra 1918 pri poveljniku avstrijske vojske (Wehrausschussa) v Celovcu, ki so ga sicer sprejeli kot predstavnika antantne (srbske) vojske.

Arhivski dokumenti ne lažejo in ne zavajajo!
 


Prevod celotnega kartona:

  1. Štev. registra: 4582
  2. Štev. kartona: I
  3. Konjica
  4. Konjeniški polkovnik v pokoju
  5. Švabić Nikole Stevan
  6. Stas srednji, lice okroglo, lasje sivi, oči plave, nos širok, brki sivi, usta pravilna, brada brije, posebnih znakov nima
  7. Strokovna ranglista …
  8. Kraj rojstva: vas Božurnja, občina Božurnja, okraj Oplenac, banovina Dunavska, vojaško okrožje Kragujevaško
  9. Datum rojstva: 14. novembra 1865
  10. Vera: pravoslavna
  11. Nacionalnost: Jugoslovan
  12. Državljanstvo: jugoslovansko
  13. Šole: 4 razreda gimnazije in 3 leta kmetijske šole
  14. Državni jezik: zna popolnoma
  15. Tuji jezik -
  16. Dekliško ime soproge: Julijana Stevana in Mileve Dakić iz Beograda, hčer Ljubica, rojena 31. avgusta 1907, poročena
  17. Ni bil obsojen
  18. Pred vstopom v vojsko: dijak kmetijske šole v Kraljevu
  19. Konjiški polkovnik v pokoju, Beograd, Kuršumlijska ulica 21, beograjsko vojaško okrožje
  20. Vojaške šole:
  21. Posebni tečaji – kursi: 1888–1898 v Beogradu končal tečaj za rezervne konjiške častnike
  22. Služenje v tuji državi – vojski: -
  23. Sodelovanje v vojnah in v kateri vojski:
  • v bolgarski vojni 1885–1886 v srbski vojski
  • v balkanski vojni 1912– 1913 v SV
  • v bolgarski vojni 1913 v SV
  • v svetovni vojni 1914–1918 v SV
  1. Rod, čin dolžnost v vojaških enotah:

  • v pehoti, v 12. pehotnem polku, kaplar, podnarednik in narednik v vojni 1888–1889 od začetka do konca;

  • v štabu 1. armade v činu konjiškega podporočnika kot pribočnik Njegovega Visočanstva Prestolonaslednika v balkanski vojni 1912 – 1913 od začetka do konca;

  • v glinjevskem odredu, konjiški podporočnik, poveljnik letečega glinjevskega odreda v bolgarski vojni 1913 od začetka do konca;

  • v konjici v svetovni vojni, dunavska divizija, konjiški polk 1. poziva, konjiški podpolkovnik, poveljnik konjiškega polka

  • poveljnik odreda ostružniškega, ljubovskega in mlačevskega od začetka do 23. oktobra 1915;

  • v Ljubljani v činu konjiškega podpolkovnika poveljeval 26. pehotnemu polku in ostali enotam v obrambi Ljubljane in Slovenije pred Italijani.

  1. Kdaj, kje in kako je bil ranjen? Na položaju med Medvedjo in Despotovcem 12. oktobra 1915, ranjen v hrbet, operiran, brez posledic.

  2. Kdaj, kje in kako je bil ujet, sam ali pa s svojim poveljstvom? Ponoči 23/24. oktobra 1915 s strani nemške vojske na Jovanovački reki pri vasi Pojate bil na čelu polka sam zajet, ker mu je bil konj ubit.

  3. Dobrovoljec

  4. Ali se čuti sposobnega za vojaško službo? Zaradi starosti in bolezni se ne čuti sposobnega za bilokatero službo

  5. Pripombe:

  6. Upokojen: 15. decembra 1934 v Beogradu kot rezervni konjiški polkovnik, Švabić N. Stevan

  7. Kdaj je stopil v vojsko? 18. januarja 1885 v 12. pehotni polk na odsluženje roka, kot dobrovoljec.

  8. Kdaj mu je priznan izpit za čin aktivnega ali rezervnega častnika? Leta 1889 v Beogradu položil izpit za čin aktivnega konjiškega podporočnika F.A. št. 5276 z dne 2. avgusta 1892.

  9. Dvomesečne vaje

  10. Povišanje v čin: S prednjim aktom je bil povišan v čin konjiškega podporočnika.

  11. Prisega: ustna in pisna? 9. decembra 1934 v Beogradu poveljniku Vojaškega okrožja

  12. Kdo mu je izdal legitimacijo?

  13. Povišanja

  • kaplar – 1. 8. 1885
  • podnarednik – 22. 11. 1885
  • narednik – 10. 8. 1889
  • konjiški podporočnik – 2. 8. 1892
  • poročnik – 2. 8. 1895
  • kapetan 2. razreda – 2. 8. 1898
  • kapetan 1. razreda – 2. 8. 1900
  • major – 29. 6. 1906
  • podpolkovnik – 1. 1. 1912
  • konjiški polkovnik – 21. 10. 1923, akt F.A. št. 40592 v SVL str. 1985
  1. x
  2. x
  3. x
  4. x
  5. x
  6. Odlikovanja: leto in vrsta:
  • 1885 – Medalja za vojaške vrline in zasluge v vojni
  • 1902 – Red belega orla 5. stopnje za zasluge v službi
  • 1903 – Spomenica prihoda na prestol Kralja Petra I
  • 1911 – Red sv. Save 4. stopnje za zasluge v službi
  • 1912 – Zlata medalja za prizadevno službovanje in zasluge v vojni
  • 1913 – Zlata medalja za pogum v vojni
  • 1913 – Križec božje milosti za zasluge v službi
  • 1915 – Red belega orla z meči 5. stopnje za zasluge v vojni
  • 1920 – Red belega orla 4. stopnje za zasluge v službi
  • 1922 – Red sv. Save 4. stopnje za zasluge v službi
  • 1923 – Red Karađorđeve zvezde 4. stopnje za zasluge v službi
  • 1925 – Red sv. Save 3. stopnje za zasluge v službi
  • 1927 – Red belega orla 3. stopnje za zasluge v službi
  • Spomenica za vojno 1885–1886
  • Spomenica za vojno 1912–1913
  • Spomenica za vojno 1914–1920
  1. Dopusti (leto/dni): 1909/30, 1910/25, 1911/25, 1912/30, 1914/8, 1915/10, 1919/20, 1920/35, 1921/20, 1922/21 in 1923/26.
  2. Bolovanja – bolezenski dopust (leto/dni): 1919/90, 1924/42 in 1925/42 dni.
  3. -
  4. -
  5. -
  6. -
  7. prazno.
 
 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na: andrej.ivanusa@amis.net.