VOJAŠTVO
   MILITARY

ZANIMIVOSTI - Z39

AMERIŠKI VESOLJCI
SLOVENSKEGA RODU

AMERIŠKI LETALCI
SLOVENSKEGA RODU

àGeneralmajor Šega
àPolkovnik Linenger
àPodpolkovnica WILLIAMS L. Sunite – »Suni«

àFrank GORENC, ameriški generalmajor letalstva
àStanley GORENC, ameriški generalmajor letalstva

 àpublicistika
 àčlanki
 àzanimivosti
 àprojekti
 àenglish summaries
 àrodoslovje
 ào avtorju
 àpovezave

 v
 

Generalmajor Ronald M. SEGA (Šega)

Dr. SEGA (ŠEGA), M. Ronald (Cleveland, 4. 12. 1952), generalmajor, vesoljec Nase. Njegov oče John Sega ima prednike v Loškem Potoku, ki jih je Ronald že nekajkrat obiskal. Poročen je z dr. Bonnie J. Dunbar.

Po končani srednji šoli 1970 v mestu Macedonia, Ohio, je na letalski vojaški akademiji 1974 dobil čin poročnika in obenem diplomiral iz matematike in fizike, nato pa je opravil magisterij matematike (1975) in na univerzi v Koloradu doktoriral iz elektronike (1982). Hkrati je postal tudi član številnih civilnih in vojaškoznanstvenih združenj. Postal je tudi častni doktor znanosti na univerzi Clarckson.

Pridobil si je tudi posebne veščine. Tako je po končani letalski vojaški akademiji opravil izpit za pilota – inštruktorja (1974) in je to dolžnost opravljal vse do 1979. Med leti 1979–1982 je bil profesor fizike na letalski vojaški akademiji, po opravljenem doktoratu pa je postal univerzitetni profesor v Koloradu Springsu in raziskovalec vesoljske tehnologije. Potem je bil postavljen za direktorja laserske in vesoljske tehnologije pri letalski vojaški akademiji. Bil je tudi direktor posebnega vesoljskega vakumskega centra. Sodeloval je pri konstrukciji satelita WSF in objavil okrog 100 znanstvenih razprav. Opravil je okrog 4000 ur letalskih poletov. Leta 2001 je bil povišan v čin generalmajorja vojnega letalstva.

Po izboru Nase je januarja 1990 postal vesoljec in julija 1991 dosegel naziv vesoljec – specialist za vesoljsko plovilo Shuttle. Od novembra 1994 do marca 1995 je dr. Šega postal direktor centra Nase v ruskem vesoljskem središču, kjer so skupaj z ruskimi vesoljci pripravljali skupen polet in združitev z rusko vesoljsko postajo MIR. Polet se je začel 3. 2. 1994 in je trajal osem dni. Dr. Šega je bil glavni »letalski inženir« in je opravil številne znanstvene poizkuse. Drugič je poletel v vesolje februarja 1995, pa je bila v Delu 4. 2. 1995 objavljena novica pod naslovom Discovery na zgodovinskem poletu. Marca 1996 je že tretjič »obiskal« vesolje, kjer je preživel skupaj 199 ur.

Domovino svojih prednikov je prvič obiskal 1994. Takoj nato se je odpravil v Rusijo, kjer je koordiniral priprave za skupni ameriško-ruski polet na rusko orbitalno znanstveno postajo MIR.

Decembra 1996 je dr. Šega že drugič obiskal Slovenijo, sorodnike po očetu, obenem pa je na Inštitutu Jožef Štefan vodil seminar o industrijskih raziskavah s pomočjo satelita Wake Shield Facility (WSF). Pri njegovi zasnovi je tudi sam sodeloval. Predaval je tudi o svojem drugem poletu v vesolje, ko je z vesoljskim plovilom Atlantis 24. marca 1996 pristal na ruski vesoljski postaji MIR.


Polkovnik Jerry M. LINENGER

Dr. LINENGER, M. Jerry (Mt. Clemens, Michigan, 16. 1. 1955), polkovnik, vesoljec Nase. Njegov oče Donald W. Linenger je nemški priseljenec in uslužbenec telefonske družbe, mati Frances Pusavec pa je hčerka slovenskega priseljenca Franca Pusavca iz Tržiča, čevljarskega mojstra in trgovca iz Chicaga. V zakonu sta imela pet otrok. Dr. Linenger je poročen, ima sina.

Jerry si je vedno želel postati vesoljec. Po končani srednji šoli in pomorski vojaški akademiji si je pridobil naslednje znanstvene naslove: magister bioloških znanosti na pomorski vojaški akademiji (1970), doktor medicine na univerzi Wayne State (1981), magister menedžmenta na univerzi v Južni Kaliforniji (1988), magister zdravstva in zdravstvene politike in doktor filozofije in epidemiologije na univerzi v Severni Karolini (1989). Torej: dva doktorata in tri magisterije.

Tudi njegove praktične izkušnje so občudovanja vredne. Kot mornariški vojaški zdravnik je bil na praksi v bolnišnici Balboa v San Diegu, v Kaliforniji, po končanem letalsko-vesoljskem treningu v pomorskem letalsko-vesoljskem medicinskem inštitutu v Pensacoli na Floridi pa je služboval kot pomorski letalski kirurg na Filipinih.

Po programu Nase je bil zatem imenovan za zdravstvenega svetovalca poveljnika pomorskoletalskih sil Pacifiške flote v San Diegu. Potem ko je 1989 dokončal doktorat in prakso iz epidemiologije, se je vrnil v San Diego kot raziskovalec na pomorskem zdravstveno-raziskovalnem centru. Obenem je bil predavatelj na medicinski fakulteti, na oddelku za športno medicino v San Diegu.

S svojim ogromnim znanjem in izkušnjami je bil avgusta 1992 med 2000 kandidati izbran v 14-člansko skupino v vesoljskem centru Johnson. Njegove otroške sanje so se uresničile, ko je 9. septembra 1994 kot vesoljec – specialist poletel v vesolje s plovilom Space Shuttle, kjer je ostal devet dni. Zatem je odpotoval v Moskvo, da bi izpopolnil svoje znanje ruščine, obenem pa se je z ruskimi vesoljci pripravljal za skupni polet v vesolje, leta 1996. Tako je bil od 15. januarja »gost« na sovjetski vesoljski postaji MIR, 29. aprila pa je kot prvi Američan odšel na »vesoljski sprehod«, pa še to v ruski vesoljski obleki (skafandru).

Stara mati Francka Posavec, roj. Dobravec, je iz Amerike pisala svojcem v Dvorsko vas pri Begunjah: “Ponosna sem nanj!” Tudi Slovenci bi morali biti ponosni na tega slovensko–nemškega Američana in vesoljca! Julija 1996 je z ženo in devetmesečnim sinom zasebno obiskal Slovenijo.


Podpolkovnica WILLIAMS L. Sunite – »Suni«

WILLIAMS L. Sunite – »Suni«, vesoljka in podpolkovnica letalstva v ameriški vojni mornarici, rojena 19. 9. 1965 v Euclidu, Ohio. Mati Bonnie Zalokar je slovenskega, oče prof. dr. Deepak Pandyo pa indijskega porekla. Po srednji šoli je 1989 končala pomorsko vojaško akademijo – smer letalstva, nato pa je magistrirala iz strojništva na Institute of Technology na Floridi. Leta 1993 je postala preizkusna pilotka – inštruktorica z 2770 urami letenja na 30 različnih bojnih letalih in helikopterjih. Kot taka je 1998 izbrana v Nasin program za trening vesoljcev. Od 6. 12. 2006 je bila že trikrat v vesolju in julija 2007 postavila tudi ženski rekord v trajanju bivanja v vesolju – 195 dni, pa tudi 29 ur in 17 minut sprehoda izven (sovjetske) vesoljske postaje. Znana je tudi po tem, da je na vesoljsko postajo prinesla tudi kranjsko klobaso svoje tete Mary Ann Zalokar (pogostila je tudi gosta – poglej fotografijo).


Vesoljka SUNITE WILLIAMS in SREČKO MATOVIČ, veleposlaništvo RS v ZDA


Uradna "vesoljska" fotografija s podpisom

Tako imamo ob dveh ameriških vesoljcih slovenskega rodu – generalmajorjem Šego in polkovnikom Linengerjem, še vesoljko in podpolkovnico letalstva Williamsovo! Upajmo, da bo kmalu prišla na obisk v Slovenijo, domovino svoje matere, saj je drugače v Indiji, v očetovi domovini, že zelo popularna …


Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva

Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva slovenskega rodu, je direktor zračnih in vesoljskih operacij v Generalštabu vojnega letalstva ZDA, stacioniran v letalski bazi Langley, zvezna država Virginija.


Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva (v sredini) in Srečko Matovič (levo), veleposlaništvo RS v ZDA, 17. 5. 2008
 

Slika je bila narejena ob Dnevu odprtih vrat v letalski bazi Andrews, ko so Blue Angelsi (v ozadju so njihova letala) izvajali zanimiv akrobatski program.

Generalmajor Frenk je s svojim bratom Stanleyem, nedavno upokojenim generalmajorjem letalstva, primer slovenske upornosti in uspešnosti - mlajši Frenk je nasledil brata na skoraj istih visokih dolžnostih v ameriškem vojnem letalstvu. Po rodu sta oba Ljubljančana.

Ponosen je na svoje slovensko poreklo. Zato je avtorju po internetu posredoval točne podatke o sebi in bratu. To bo omogočilo pravilen vnos v enciklopedijo znanih slovenskih osebnosti.

 
 

Frank je bil rojen 14. oktobra 1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli je na Vojaški letalski akademiji v Colorado Springsu diplomiral iz civilnega inženirstva in 30. maja 1979 dobil čin poročnika. Potem je končal pilotsko šolanje za častnike in kot stotnik letalstva leta 1986 tudi prestižno Letalsko poveljniško-štabno šolo. Leta 1994 je kot podpolkovnik letalstva končal najvišjo šolo – Vojaško-letalski koledž. Obenem je magistriral iz dveh smeri: leta 1989 iz aeronavtike in 1995 iz strategije nacionalne varnosti. Končal je tudi razne strokovne in vodstvene tečaje in seminarje, tudi iz domene Nato letalskih sil.

Vzporedno s šolanjem je opravljal tudi poveljniške, instruktažne in vodstvene dolžnosti. Tako je bil poveljnik bojnega letalskega eskadrona, operativne letalske skupine in dveh letalskih vingov. Kot polkovnik letalstva je 1998 postal direktor uprave za raziskave, analize in urjenje pri Združenem generalštabu ameriških OS. 15. junija 2005 je bil povišan v brigadnega generala letalstva in postavljen za poveljnika 332. ekspedicijskega vinga v Iraku, zatem pa za direktorja uprave za operativno planiranje in namestnika načelnika štaba za zračne, vesoljske in informativne operacije v Generalštabu vojnega letalstva. Leta 2007 je bil krajši čas poveljnik letalskega okrožja Washingtona s sedežem v letalski bazi Andrews. Ko je 1. februarja 2008 povišan v generalmajorja letalstva, je premeščen v letalsko bazo Langley, kjer je prevzel zgoraj omenjeno dolžnost od svojega starejšega brata Stanleyja. Pod svojim poveljstvom ima okrog 1.900 vojaških letal in številne logistične objekte.

Priznan mu je rating vojaškega pilota – poveljnika. Ima več kot 4.100 ur letenja na vojaških letalih vrste T-3BA, F-15C, MQ-1B in UH-1N. Nosilec je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških odlikovanj in priznanj.


STANLEY GORENC, ameriški generalmajor letalstva
slovenskega rodu v pokoju.

Njegov brat Stanley, rojen 5. aprila 1953 v Brezovici pri Ljubljani, je kot generalmajor letalstva, upokojen julija 2007. Leta 1962 so njegovi starši s sinoma Francem in Stankom emigrirali v ZDA.

Po končani srednji šoli je Stanley 1975 končal Letalsko vojaško akademijo – smer civilnega inženirstva v Colorado Springsu in postal poročnik. Zatem je končal pilotsko šolanje in kot major letalstva tudi Letalsko poveljniško-štabno šolo, naslednje leto pa v Veliki Britaniji tudi Kraljevski vojaško poveljniško-štabni koledž v Bracknellu. Zatem je leta 1988 magistriral iz aeronavtike, leta 1993 pa je končal ugledni Industrijski koledž oboroženih sil v Fort Lesleyju. Končal je tudi številne strokovne in poveljniške tečaje in seminarje.

Zanimivo je, da je najprej poveljeval inštruktažnemu letalskemu skvadronu, zatem pa borbeni operativni skupini in trem vingom, med katerimi je bil tudi trenažni ving natovskih sil. Opravljal je številne štabne dolžnosti. 1. avgusta 2000 je povišan v brigadnega generala letalstva in bil namestnik poveljnika ameriških zračnih sil na Japonskem in kasneje na Bližnjem vzhodu. 1. februarja 2004 je bil povišan v generalmajorja letalstva in postavljen za poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi. Nazadnje je bil poveljnik varnostnega centra ameriškega letalstva v Kirtlandu. Upokojen je bil 1. julija 2007.

Priznan mu je bil rating vojaškega pilota – poveljnika, ki je imel več kot 3.250 ur letenja na borbenih letalih tipa: F-4E, F-15E, F-16, T-37, T-38, U-2 in britanski Hawk. Nosilec je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških odlikovanj in priznan.

Tudi on je ponosen na svoje slovensko poreklo in je bil mlajšemu bratu Franku vzornik in mentor na njegovi vojaško-letalski poti.

 á na vrh strani
    
 

 

  Oblikovanje © 2007, Andrej Ivanuša - domača stran - vse kar me zanima

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2015 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Skrbnik strani in oblikovanje Andrej Ivanuša, Maribor. Tehnične napake javite na:
andrej.ivanusa@amis.net