ZANIMIVOSTI - Z10

ZLATOPER Joseph Ronald - »Zap«, admiral flote (s štirimi zvezdicami) v pokoju, je poleg armadnega generala Ferdinanda ČEŠARKA najvišji še živeči admiral ameriške vojne mornarice, ki je slovenskega rodu. Toda zaman ga boste iskali v Enciklopediji Slovenije, pa čeprav sem glavnemu uredniku pravočasno predlagal vpis in celo ponudil pripravljen članek. Menil sem, da si zasluži mesto v nacionalni enciklopediji (armadni general Češarek je vseeno našel mesto v zadnjem zvezku ES, članek pa je po ameriškem viru napisal J. Pr., strokovni sodelavec Slovenske izseljeniške matice v pokoju). Verjetno so tudi tokrat zatajili zadolženi »pokrajinski« pisci člankov, ker niso našli »dokumentiranih« domačih ali tujih virov. Tako niso prebrali moje študije SLOVENSKA VOJAŠKA INTELIGENCA -  GENERALI IN ADMIRALI, ki je bila objavljena v reviji BOREC/2000, feljtona AMERIŠKI GENERALI, ADMIRALI IN VESOLJCI SLOVENSKEGA RODU v NEDELJSKEM DNEVNIKU novembra 2000 (tri številke),  intervju z admiralom Zlatoperjem, objavljenim  1996 v DRUŽINI in podobno. Prebrali pa niso niti udarnega članka na prvi strani DELA o podpori uglednih ameriških Slovencev, med katerimi je bil omenjen in podpisan tudi admiral Ronald Zlatoper! Zares škoda!

 Zlatoper Joseph Ronald - Zap je sedaj odličen poslovnež. 
 Živi in dela na Havajih. -  Fotografija: Olivier Koning
Da bi nekako popravila napako, sva se z Janezom J. ŠVAJNCERJEM, brigadirjem v pokoju in urednikom VOJNOZGODOVINSKEGA ZBORNIKA, že pred časom dogovorila za predstavitev admirala v VZZ in tudi za sprejem ob načrtovanem obisku admirala Zlatoperja  v Logatcu, podelitvi naslova častnega meščana in podobno. Pri dogovorih je sodeloval tudi identificirani sorodnik admirala Zlatoperja v Logatcu (po feljtonu v ND se mi je javil Č. B. in dokazal sorodstvo po liniji svoje žene). 

Z admiralom Zlatoperjem sem v prvi polovici 1998. leta  vzpostavil pisni stik predvsem zato, da bi neposredno iz prve roke zvedel za njegovo poreklo in slovenske korenine. Kmalu je sledil Zlatoperjev prijazen odgovor o svojem poreklu, kakor tudi informacija o ostalih dveh ameriških admiralih slovenskega rodu (Petrovčič in Rupnik). Obenem sem iz knjige  SLOVENIAN HERITAGE, 1. del, 1981, avtorja dr. Edvarda GOBCA, priznanega antropologa in povojnega emigranta (domobranskega častnika), in s prijazno pomočjo dr Rada LENČKA, profesorja znane kolumbijske univerze v New Yorku, preskrbel še vse ostale podatke, predvsem iz popularne ameriške enciklopedije KDO JE KDO. Ogledal pa sem si še nekaj spletnih strani na internetu, z oznako »Zlatoper«.

Admiral  Ronald J. Zlatoper je bil rojen 21. marca 1942 v Clevelandu, očetu Josephu Mihevcu, rudarju - minerju, in materi Ann Rose Bayda, gospodinji. Ker sem želel zvedeti za njegovo rodovno poreklo, mi je admiral Zlatoper to ljubeznivo pojasnil, kar se vidi iz priloženega pisma (pismo na internetu ni objavljeno). Namreč, njegov oče Joseph Mihevc je bil rojen v ZDA, očetovi starši,  Jože Mihevc z ženo Katarino, pa so prišli v ZDA iz Logatca. Tudi mati Ana je bila rojena v ZDA, njena starša Joseph Bajda in Ana Smodiš pa sta bila iz vasi Dobovci pri Trbovljah. Pokojni oče in mati Ana sta dobro govorila slovenski.

Ker je že zgodaj izgubil očeta (1944), je priimek vzel po očimu Andreju Zlatoperju, sicer  po rodu iz Tolmina. Tako bi celo lahko rekli, da je Tolmin dal kar dva znamenita admirala - velikega admirala in poveljnika avstro-ogrske mornarice, Antona Hausa, in ameriškega admirala  in poveljnika pacifiške flote, Ronalda Zlatoperja!

V Clevelandu, rojstnem kraju in dejansko največjem slovenskem mestu, je končal osnovno in znano srednjo šole St. Joshepa, nato pa se je vpisal in 1963 uspešno končal mornariško smer ROTC na znanem Ransselear politehničnem inštitutu v Troyi, v državi New York.V letih 1965-1968 je sodeloval kot pilot mornariškega letalstva v vietnamski vojni. Poleg diplome iz matematike na priznani  univerzi George Washington, je 1970 na uglednem institutu za tehnologijo v Massachusettsu še magistriral iz managementa.

Ob intenzivnem študiju in znanstvenem delu ni zanemaril družinskega življenja. Takoj po konačanem magisteriju se je poročil z Barry Lane Oliver, ki mu je rodila dva sina: Ashleya D. in Michaela  J. 

Diplomo mornariškega vojnega kolidža v Newportu je prejel 1973, potem pa je 1975 postal še drugič magister na znani Mit. Sloan šoli managementa.

Po zaključku tega študijskega obdobja  je opravljal pomembne dolžnosti, in sicer:

• programski koordinator v uradu vodje za pomorske operacije od 1975–1978,

• poveljnik 85. pomorsko-letalske eskadrilje 1978–1981,

• vodja oddelka v GŠ ameriške vojne mornarice 1981–1982,

• poveljnik 1. letalskega polka na letalonosilki Amerika v Pacifiku in Indijskem oceanu 1982–1983,

• pomočnik v sektorju za obrambno načrtovanje GŠ 1983– 1985,

• poveljnik 15. skupine letalonosilk v Pacifiku in Indijskem oceanu 1986–1987…

Ob koncu 1988 je bil tudi povišan v čin kontraadmirala, zatem pa je do 1990  opravljal dolžnost direktorja kadrovske službe v GŠ ameriške vojne mornarice. Od 1990-1991 je poveljeval 7. letalsko-pomorski skupini za Pacifik in Perzijski zaliv in zatem bil povišan v viceadmirala. Zopet se je vrnil v Washington in bil od 1991-1994 načelnik kadrovskega sektorja in namestnik načelnika sektorja pomorskih operacij v uradu ameriškega državnega sekretarja za obrambo. Takrat je to bil Caspar W. Weinberger, ki je izjavil, da je bil admiral “Zap” eden od njegovih najboljših častnikov.

In končno, 6. avgusta 1994, je bil v svojem 52. letu povišan v čin admirala in postavljen za poveljnika Pacifiške flote ameriške vojne mornarice. To je dejansko največje vojaško poveljstvo na svetu, ki je nadzorovalo celotno operativno območje Tihega oceana z 200 bojnimi ladjami in podmornicami, 2.000 letali, 250.000 mornarji in z vojaškim proračunom okrog 5 bilijonov ameriških dolarjev. 

Novembra 1996 je bil eden od glavnih načrtovalcev operacije “Desert Storm” (Puščavski vihar) in poveljnik obrambe Perzijskega zaliva. Po uspešnem napadu na Irak je dobil še najvišji admiralski čin s štirimi zvezdicami, nakar se je upokojil. Kot pilot je opravil 4.000 ur letenja oziroma 1.000 poletov. Prejel je vsa najvišja ameriška vojaška odlikovanja.

Sedaj živi v Honoluluju na Havajih. Je vodilni manager Sanches Computer Associates s sedežem v Malvernu, Pennsylvania, ki pokriva evropsko in pacifiško tržišče.  V prostem času najraje bere, teče, igra košarko in tenis, kot pravi Slovenec pa tudi smuča! Je velik podpornik Slovenije in aktivno sodeluje v vseh akcijah ameriških Slovencev, tudi pri lobiranju za članstvo Slovenije v  EU in NATO.

Z dovoljenjem admirala Zlatoperja sem skušal sestaviti njegovo rodovno drevo po očetu Mihevcu iz Logatca in materi Bajda iz Dobovca. To sem tudi uspel do točke ohranjenih najstarejših cerkvenih knjig. Seveda sem mu oba rodovna drevesa, prek rodbine, tudi že poslal.

Tako sem v arhivu mariborske škofije pregledal krstne, poročne in mrliške knjige za župnijo Dobovec in Trbovlje, iz dobovške župnije pa sem prejel tudi kopije listov iz knjige Status Animarum. Tudi v arhivu ljubljanske nadškofije sem pregledal vse logaške cerkvene matrikule, pregledan pa je bil tudi Status Animarum v župniji Logatec. Zaradi natančnejšega lociranja bivanja in premoženjskega stanja sem v Arhivu Slovenije pregledal še franciscejske protokole od leta 1823 za  Donji Logatec, Dobovec in Završje pri Dobovcu.

Rodovina Mihevcev v Donjem Logatcu je bila zelo številna. Tako sem okrog leta 1750 samo po cerkvenih knjigah  lociral 11 družin, po franciscejskem protokolu pa je bilo 1826 kar 15 družin s priimkom Mihevc, seveda rodbinsko povezanih. Po ohranjenih cerkvenih knjigah sem lahko določil samo skupnega   očetovega prednika MICHEUZ-a iz leta 1696, ki je imel dva sinova - Georga in Lavrentija. Prvi je vpisan Georgijev sin Thomas MICHEUZ, rojen 8. 12. 1756 v Unterloi - Donji Logatec, umrl 23. 3. 1831, poročen z Uršulo Rupnik. Po domače so jim rekli »Deželovi«.

Iz te veje »Deželovih« je tudi Ronaldov stari oče -  Joseph MICHEUTZ. Bil je bil rojen 17. 3. 1880 v Donjem Logatcu 90, umrl 1940 v Clevelandu, poročen s Katarino Možina, rojena 31. 7 1888 v vasi Žiberšče blizu Logatca, umrla 1944 v Cleveandu. V ZDA sta se podala 1930. leta. V zakonu sta imela 11 otrok.

Ronaldov oče, Joseph Mihevc, se je rodil v Clevelandu. Po poklicu je bil rudar - miner. Poročil se je z Ano BAJDA, hčerko Franca - Josipa BAJDE, rojenega 7. 11. 1876 v Završju 5 pri Dobovcu, ki se je v ZDA poročil s sosedovo Ano SMODIŠ, rojeno 26. 6. 1883 v Završju 11 pri Dobovcu.  Poleg Ane sta imela še hčerki Josephino in Mary.

Ker je imel Ronaldov stari oče samo brata Ignaca, njegova usoda pa ni razvidna niti iz knjige Status Animarum, praktično po očetovi strani v Logatcu ni ožjih sorodnikov. Vendar se je vseeno našel najbližji sorodnik B.Č., čigar soproga je posredna sorodnica admirala Zlatoperja. Zato sem jim tudi posredoval njegov naslov, pa so vzpostavili z admiralom Zlatoperjem tudi pisni stik in izmenjali nekaj fotografij. Daljnji admiralovi sorodniki pa so v Logatcu nedvomno vsi potomci »Deželakovih« (nekdanja hišna številka 90) in »Šteficovih« (nekdanja hišna številka 20).

Kolikor je znano, nihče od Mihevčevih iz ZDA ni prihajal na obiske v D. Logatec. Nisem preverjal za Možinove v zaselku Žiberišče. Torej, ker smo vendarle v Logatcu našli sorodnike, bi lahko admirala Ronalda Mihevca Zlatoperja povabili v rojstni kraj njegovega starega očeta!

Z druge strani pa sem zvedel, da je Ronaldova mati Ana Bajda leta 1976 obiskala Završje pri Dobovcu, rojstno vas svojih staršev, očeta Franca - Josipa Bajde in matere Ane Smodiš! Našla je sorodnike - Bajdove in Smodiševe, pa je za spomin pustila nekaj barvnih fotografij, pozneje pa so izmenjali samo še nekaj čestitk in pisem. Sedaj je Ana Mihevc Zlatoper  v domu ostarelih  na Floridi.

Ko sem 1998 prejel pismo admirala Zlatoperja in podatek, da je njegova mati Bajda po rodu iz Dobovca, sem poslal poizvedovalna pisma na nekaj naslovov Bajdovih v Dobovec in okolico. Dobil sem samo  odgovor Bajdovih iz vasi Završje 15, edinih neposrednih potomcev! Seveda sem jih tudi obiskal.  Zaradi Aninega obiska iz ZDA, so v rodovini Bajdovih in Smodiševih vedeli za admirala Zlatoperja, vendar tega niso razglašali niti javno govorili. Širše potomstvo je kar številno, praktično vsi Bajdovi iz Dobovca. 

Po cerkvenih knjigah sem v Dobovcu našel dva brata BAIDA, Gregoriusa in Martina. Njun oče je bil rojen okrog 1620 v Dobovcu ali Rotschesi. Prvi je v krstno knjigo vpisan Gregoriusov sin -  BAIDA Blasig, rojen 26. 2 1680 v Doboutz - Racensil, zatem pa je vpisana poroka Gregoriusa z drugo ženo, Simono JURINA, dne 23. 10. 1688

Do leta 1815 so v Dobovcu živele štiri družine Bajdovih, na številkah 11, 39, 42 in 51. Tega leta pa je Mathias WAIDA, Blažev vnuk, kupil manjšo kmetijo v vasi Saursche 5, sedaj Završje. Takrat sta v tej vasici živeli tudi družini SMODIŠ - Johann na štev. 11 in Martin na štev. 19. Bajda Franc - Josip iz Završja 5 in Ana Smodiš iz Završja 11 sta se podala v ZDA in se tam poročila. Sodeč po ustnem izročilu je bil Anin oče rudar, tukaj v Trbovljah, pa tudi pozneje v ZDA.