O PASMI

Značaj kratkodlakega foksterierja (dobre in slabe strani), odnos do otrok, odnos do družinskih članov, odnos do drugih ljudi, do drugih psov, do drugih živali, čuječnost.

Kratkodlaki foksterier (KFT) je pes, ki obožuje igro in življenje. So zelo radovedni in neustrašni. Zaradi svojega dobro izraženega nagona preiščejo vse kar se da, seveda če jim mi to dovolimo. Prav zaradi svojega nagona lahko zabredejo v težave, zato jih v urbanih središčih moramo imeti na povodcu. Spuščamo jih lahko na mestih, kjer ni prometa.

So zelo pametni psi, ki radi izkoriščajo gospodarjeve lastnosti. Čeprav so po velikosti majhni, imajo veliko osebnost, kar bi lahko rekli za večino terierjev. Po naravi so zelo temperamentni in vedno pripravljeni na igro. Odnos do otrok imajo zelo dober, saj so tudi oni sami kot majhni otroci – polni veselja do igre in raznih vragolij. Pri igri z otroki so zelo entuziastični in potrpijo tudi kak neprimeren stisk otroka. Primerni so za otroke vseh starosti, najbolj priporočljivo pa je, da so starejši od 6 let. Lastniki, ki so imeli v svoji rani mladosti priložnost živeti z KFT-jem, pravijo, da je to otroštvo bilo polno veselja in igre ter nagajivosti. Družino obravnavajo kot svoj trop, kateri naklanjajo neverjetno vdanost in dajejo ogromno ljubezni. Če je v družini nekdo, ki je izrazito močen vodja 'krdela', mu sledijo, kot da bi bil njihov bog. Do drugih ljudi so zaupljivi in zelo prijazni, vendar pred samim srečanjem opazujejo svojega gospodarja in njegove reakcije.

Zaradi svojega živahnega karakterja so pri igri z drugimi psi izredno radoživi ter neutrudni. Vendar je pri igri potrebno psa skrbno opazovati, saj imajo radi bolj grobo igro, kar drugi psi ne odobravajo vedno in se lahko vname prepir. Samci so nagnjeni k izkazovanju nadrejenosti, zato jih je dobro krotiti, preden začnejo z naskakovanjem ali z kakim drugim načinom podrejanja. Ker so bili prvenstveno namenjeni za lov, je v njih še zmeraj prisotna dobra mera agresivnosti, kar botruje k temu, da so jih označili kot pse, ki radi izzivajo in se tepejo z drugimi psi. Vse to je ponavadi samo posledica nepravilne in nedosledne vzgoje. Pravilno vzgojen KFT je pri igri s psi dejaven, neagresiven in potrpežljiv, tako da z veseljem odpusti kak nenameren ugriz.

Odnos do drugih živali je tipičen za lovskega psa. Če mu dovolimo, bo gonil vse, kar je podobno plenu. Dobro je, če bo v prihodnosti pogosto srečeval npr. mačke, da se ga že v rani mladosti navadi na njihovo prisotnost. Vendar se še zmeraj lahko zgodi, da bo na tujem terenu vseeno potekel za mačkom, saj nadvse obožujejo igro preganjanja. Radi tudi kopljejo na aktivnih mišjih luknjah, vendar se jih od tega zelo lahko odvadi.

KFT je označen kot čuječ pes, s čimer se ne bi strinjala, saj lajajo samo takrat, ko zagledajo kak plen oziroma ko vabijo v igro. Prevelika čuječnost se lahko pojavi ob neprimerni vzgoji.

Vodljivost in učljivost

Ob primernem vodniku in pravo mero motivacije so vodljivi, vendar jih zaradi nagona rad zmoti kak poseben vonj ali zvok. Z dosledno vzgojo in pravilnim šolanjem so poslušni in ubogljivi, vendar lahko ob pomanjkanju avtoritete postanejo samosvoji in neposlušni. Zaradi svoje radovednosti so zelo primerni za učenje, saj bi za majhne nagrade naredili vse. Ker so bili vzrejeni za način lova, kjer lovec ni prisoten (v rovu), so izredno iznajdljivi ter dojemljivi in zato primerni za vse vrste šolanja. Ker so vedre narave, jim je klasično šolanje nekoliko preveč togo in jim lahko postane dolgčas. Naravnost zaljubljeni pa so v Agility in Rally obedience ter v izvajanje raznoraznih trikov. Lovcem bo najbolj odgovarjal kot pes, ki je primeren za lov na lisice, pa tudi kakšnega merjasca se ne ustrašijo, vendar jih je ravno zaradi njihove neustrašnosti pametno držati nazaj, da ne bi prišlo do kakih poškodb. V vlogi goniča se ne izkažejo najbolje, saj imajo kratko gonjo, čeprav je le ta glasna. Najprimernejši so za tekmovanja psov jamarjev, kjer nadvse radi pokažejo svojo prvobitno naravo.

Za kakšne ljudi je primeren, v kakšnih življenjskih razmerah naj živi?

Najbolj primerni so za ljudi, ki so po svoji naravi aktivni in vedri. Na začetku je bila to pretežno lovska pasma, vendar se je v novejšem času izkazal tudi kot odličen družni pes. Pri življenju z KFT pomaga tudi, če imamo dober smisel za humor, saj znajo kdaj pa kdaj kakšno ušpičiti. Za vodnika so najbolj primerni ljudje, ki imajo močno osebnost in znajo psu pokazati kaj sme in kaj ne sme. Prav tako je dobro, da znajo zavpiti z globokim glasom, kar prepreči marsikatero nevšečnost.

Najbolj so primerni za življenje z družino, torej v stanovanju ali v hiši, čeprav se ne branijo življenja na prostem. Če so nastanjeni zunaj v pesjaku, moramo poskrbeti za dobro izolirano pasjo hišico, vendar pa bi jih bilo ob najnižjih temperaturah vseeno pametno dati vsaj v garažo. Če imamo pred hišo vrt, je dobro imeti vrt ograjen, saj zaradi dobro izraženega nagona radi preganjajo okoliške živali.

Kakšne so njegove potrebe: sprehodi, prehrana, vzgoja, šolanje…

KFT-ji uživajo, če so v prisotnosti družine, znajo pa pri pomanjkanju pozornosti in miganja postati destruktivni. Če so dovolj zaposleni doma, ne potrebujejo dolgih sprehodov. Najboljši kompromis je, če mu nudimo od pol ure do uro dolg sprehod popoldne in kak 5 minutni sprehod zjutraj in zvečer za opravljanje potreb. Kadar pride dan, ko res nimamo časa, jim zadostuje tudi 10 minutno metanje žogice na bližnjem travniku.

Ker so aktivni psi, potrebujejo temu primerno prehrano. Mi jih hranimo z briketi, ki so namenjeni aktivnim psom, na dan od 120 do 160 gramov, odvisno od strukture psa. Mladiču razdelimo hrano na več obrokov, starejšemu psu zadostuje en obrok dnevno. Naši psi dobijo vsak dan tudi nekaj surovega mesa (samo perutnino ali goveje meso), kar pač obrežemo, ko si pripravljamo hrano zase. Nekajkrat na mesec jim damo tudi kako govejo kost, najraje tako, ki ima na sebi še kaj mesa.

Pri vzgoji je potrebno biti strog in nepopustljiv, saj radi premikajo meje, ki jim jih postavimo. Ločiti moramo vzgojo od šolanja. Vzgoja nam bo pomagala pri temu, da bo naš KFT primeren za v družbo drugih psov in da se bo obnašal tako, kot je nam v interesu. Mlademu psu moramo že na začetku omogočiti stik z drugimi psi, da se imajo priložnost naučiti mimike in igro drugih psov. Ta stik z drugimi psi se po našem opažanju zadnje čase ne omogoča v veliko pasjih šolah, ki ne spuščajo mladih psov v nadzorovano igro. To vodi do psov, ki dobro obvladajo sedi in prostor, da bi jih spustili v igro z drugimi, si pa ne moremo dovoliti. Najbolje je, če najdemo pasjo šolo, v kateri imajo inštruktorji izkušnje s terierji. Ker znajo biti trmasti, se ne smemo vdati in popuščati, pač pa moramo vzgajanje dodatno zaostriti, če prihaja do nezaželenega vedenja. Zaradi svojega ponosa se nam bodo težje pokorili, tako da je včasih potrebna tudi nekoliko trša vzgoja, ki pa nam je ne zamerijo. Nikakor ne smemo dovoliti, da nas v primeru, če je kaj zanimivega, ne bo ubogal na odpoklic. Če se ne držimo takega načina vzgoje, bo pes hitro postal vodja našega krdela in se bo lahko začel vesti agresivno do drugih psov ter drugih živali. Med lastniki terierjev se radi pošalimo, da moraš biti bolj 'zafrknjen' kot tvoj ljubljenček, če ne kmalu postane pes tvoj šef.

Pri šolanju je najbolj priporočljivo uporabljati pozitivno motivacijo, saj bodo za košček hrenovke naredili vse, kar zahtevamo od njih. Zaradi njihove izredne volje za učenje, jih je razmeroma preprosto naučiti trikov in vaj, le paziti moramo, da jih mi izvajamo prav. Ker so zelo iznajdljivi, hitro ugotovijo kje mi delamo napake in jih bodo poskušali izkoristiti, seveda njim v prid.

Kakšen je kot družinski pes?

KFT je pes, ki v družino, s svojo živahnostjo ter temperamentom, prinaša neizmerno veselje in ljubezen. Družini se preda z vsem srcem in po svetu je bilo povedanih že mnogo zgodb o njihovi lojalnosti ter vdanosti do svojega 'tropa'. Če je v stalni prisotnosti družine, nam je olajšana vzgoja, saj mu lahko stalno dajemo navodila, kaj se sme in kaj ne.

Ljubi igro z otroki in ostalo družino, najraje imajo metanje in prinašanje predmetov. Ker so vedno pripravljeni na akcijo, je življenje z KFT-jem polno raznoraznih doživetij.

Pred katerimi telesnimi in značajskimi hibami opozarjate morebitne kandidate za pasmo?

Ker so genetsko zelo čista pasma, ne prihaja do kakih očitnih telesnih hib, razen morda do gluhosti pri popolnoma belih psih. Paziti moramo, da je celotno telo psa v ravnovesju, orientacija nam je lahko postava konja.

Značajska hiba je lahko v preveliki meri izražena agresivnosti in premočno izkazovanje dominantnosti.

Pogostejše anatomske hibe in dedne bolezni

Kot že omenjeno nimajo dednih bolezni, je pa potrebno redno preverjati ušesa, da ne bi prišlo do kakega vnetja, vendar ob primerni negi ni bojazni. Pri veterinarjih so ponavadi na obisku, če pride do kakega hujšega pretepa z psom ali divjo živaljo. Na splošno so zelo zdrava pasma.

Kakšno starost dočaka?

KFT doživi v povprečju 15 in več let.

Negovanje

Nega je izjemno preprosta, saj je dovolj krtača in škarje za striženje krempljev. Če se na sprehodu umažejo z blatom, počakamo da se posuši in nato zdrgnemo s suho krpo. Kopanje ne sme biti pogosto, najraje takrat, če se povaljajo po kaki smrdeči zadevi. Ušesa je potrebno obrisati kadar pada dež na sprehodu, po potrebi jih čistimo z vatirano palčko. Krtačimo jih na približno tri dni takrat, ko menjajo dlako, kar se zgodi dvakrat na leto. S tem se rešimo odvečnih dlak po stanovanju. Med letom jih krtačimo in strižemo kremplje po potrebi. Striže se jim dlaka na repu, ki mora imeti obliko 'antene' in zadaj na stegnih, vrat pa po potrebi. Sam kožuh mora biti gost in lepo negovan. Za bolj svetlečo dlako jim lahko dodajamo na brikete mešanico lanenega, olivnega in ribjega olja.

Uporaba v pasjih športih

Zaradi svoje inteligentnosti in hitre dojemljivosti ter izjemnih fizičnih sposobnosti je zelo primeren za vse vrste športnih disciplin od Agilitya, Rally Obedienca, Coursinga do Fly balla. Prav tako so izredno sposobni pri učenju in izvajanju raznoraznih trikov, ki se jih domisli njegov gospodar.

Standard pasme po FCI (vir: Slovenski klub za terierje):

Izvor: Velika Britanija

Splošno: Aktiven, živahen, z močnimi kostmi in močjo v malem okvirju. V nobenem primeru težak, nizko- ali visokonog. S kratkim hrbtom pokriva veliko prostora tal. V gibanju čuječ.

Masa samcev: 7,2 – 8,1 kg, masa samic: 6,8 – 7,7 kg.

Glava: Lobanja gladka, srednje ozka, lahek stop, v nobenem primeru ne polna v licih. Čeljusti močne, ne klinaste. Smrček črn.
Oči: Temne, majhne, globoko vsajene, inteligentne, okrogle, kolikor le gre.
Uhlja: Majhna, V-oblike, priležena, srednje debela, naprej padajoča, zgornja linija uhljev nekaj nad glavo.
Usta: Škarjast ugriz, kompletno zobovje.

Vrat: Suh, mišičast, srednje dolg.

Trup: Hrbet kratek, raven, močan. Močna ledja, rahlo zaobljena. Globok in ne širok prsni koš, spredaj rebra dobro zaobljena, zadnja dobro nazaj segajoča.

Noge: Ravne, dolge, dobro okoten, očiten viher. Sprednje noge močne in ravne. Zadnje noge močne, ravne in dobro okotene.
Šape: Majhne, okrogle, kompaktne.

Rep: Kupiran, relativno visoko nastavljen, pokončno nošen, vendar ne zavit preko hrbta, debel.

Gibanje: Noge paralelne, potisk zadnjih nog. Komolca navpična na telo, ne navznoter, ne navzven.

Dlaka: Ravna, priležena, trda, nepropustna, polna.

Barva: Prevladujoča bela, bela s čreslovinastimi ali črnimi oznakami. Progaste, rdeče ali jetrne oznake zelo nezaželene.

Opomba: Pes mora imeti dva normalno razvita testisa, spuščena v mošnjo.