eVerigarji

eVerigarji

!!! PODATKI V UREJANJU !!!

Lastnosti Verigarjev

Podobno kot velja za druge znamke, lahko tudi za Verigarje ugotavljamo nekatere splošne lastnosti, kot so: tehnika tiskanja, zobčanje, vrsta papirja in barvni odtenek. Tako je na primer ena od zvrsti znamke številke 3 v katalogu 'Jugomarke' iz leta 1991 opisana kot: znamka številka 3, za 30 vinarjev, KA-kamnotisk, A-papir A, h-krvavo rdeča, ali s kratko oznako KA 3Ah. Sledi opis teh značilnosti.

Tehnika tiskanja

Verigarji so natiskani v dveh tiskarskih tehnikah: v kamnotisku in knjigotisku (uporabljata se oznaki KA in KN, glede na tiskarno pa se kamnotisk in knjigotisk nadalje ločita na ljubljanskega in dunajskega). Nekateri Verigarji so tiskani v obeh tehnikah, drugi le v eni izmed njih. Znamke v kamnotisku imajo nežnejši videz, tehniko tiska pa posamezni znamki določimo zlasti po znanih značilnostih, npr. velikost številke, dolžini verige ipd. Tako imajo npr. znamke za 3, 5 in 15 vinarjev v kamnotisku daljšo verigo na levi strani kot znamke v knjigotisku.

Zobčanje

Zobčanje omogoča, da znamke ločimo med seboj. Pri zobčanju je pomemben način zobčanja velikost igel. Verigarji so zobčani na dva načina, ti. linijsko in žagasto (uporabljata se oznaki ZL in ZŽ), nekateri pa so preprosto razrezani (R). Obstajajo tudi znamke, ki so po robovih zobčane različno. Za velikost zobčkov se uporablja posebna mera, in sicer število zobcev na dolžini 2 cm. Večina Verigarjev je zobčana kot 11 ½ ali 13 ½ (nekatere redke znamke imajo tudi zobčanja 11, 10 ¾ in 12 ½ ).

Vrsta papirja

Verigarji so bili tiskani na veliko vrst papirja. Po osnovni delitvi ločimo 12 vrst papirja (z dvema podvrstama jih nekateri delijo na 14 vrst, nekateri strokovnjaki pa ločijo tudi pa 30 vrst papirjev in več. Najpogostejša uporabljena delitev obsega 12 papirjev, ki so označeni s črkami od A do L. Papirji se ločijo po kakovosti, barvi, debelini, gladkosti površine, vodnih primeseh v papirju, prosojnosti ipd. Nekatere znamke so natiskali le na eni vrsti papirja, druge na več vrstah (največ na štirih) . Nežigosane znamke se ločijo tudi po vrsti lepila in načinu nanosa.

Barvni odtenek

Skoraj vsi Verigarji so bili tiskani z različnimi barvnimi odtenki, ki jih označujejo s črkami od a, b, c, d in naprej. Določanje barv Verigarjev temelji na subjektivni oceni in opisu barve (npr. h – rjavkasto temno vijolična), zato je to področje najbolj nedorečeno ion predmet polemik. Na subjektivni oceni temelji tudi, ali se nek odtenek dovolj razlikuje od neke že določene znamke s svojo oznako, da lahko pridobi svojo oznako. Nekatere znamke so znane tudi v 10 odtenkih.

Avtor:

Emil Hudomalj

email: Emil.Hudomalj at t-2.net