27.– 29. NEDELJA MED LETOM

                      POSTANIMO ŽIV IN BOGAT VINOGRAD
Današnji evangeljski odlomek s prispodobami pripoveduje opomine prerokov,
ki so jih izrekli skozi zgodovino Izraela. Ta zgodovina pripada tudi nam, saj gre
za zavezo, ki jo je Bog hotel skleniti s človeštvom, in je k temu poklical tudi nas.
Ta zgodovina zaveze, kakor vsaka ljubezenska zgodovina, pa ima svoje
pozitivne trenutke, pa tudi izdaje in zavrnitve. Da bi razumeli, kako Bog Oče
odgovarja na zavrnitev in zavračanje svoje ljubezni ter predloga svoje zaveze,
evangeljski odlomek položi na ustnice gospodarja vinograda vprašanje: 'Ko bo
torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?'. To
vprašanje poudari, da Božje razočaranje glede zlobnega obnašanja ljudi ni
zadnja beseda! Tu je torej velika novost krščanstva, saj torej Bog, kljub temu
da je razočaran nad našimi napakami in grehi, ne prelomi svoje besede, se ne
zaustavi, predvsem pa se ne maščuje! Bog se ne maščuje! Bog ljubi in nas
čaka, da nas objame. Preko 'zavrženih kamnov' – in Kristus je prvi kamen, ki
so ga zidarji zavrgli – preko stanja slabosti in greha, Bog še naprej daje v obtok
'novo vino' iz svojega vinograda, to je usmiljenje. To je 'novo vino' iz
Gospodovega vinograda. Samo ena ovira je lahko pred to vztrajno in nežno
Božjo voljo, in to je naša nadutost, ošabnost, ki včasih postane tudi nasilna!
Pred takšno držo, in kjer ni sadov, pa Božja Beseda ohrani svojo moč grajanja
in opominjanja: 'Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo
obrodilo njegove sadove.' Nujnost, da s sadovi odgovorimo na Gospodov klic,
nas kliče postati njegov vinograd, pomaga nam razumeti, kaj je novo in izvirno
v krščanstvu. To ni skupek moralnih predpisov in norm, temveč je predvsem
predlog ljubezni, ki jo je Bog po Jezusu storil in še naprej dela človeštvu. Je
povabilo, da vstopimo v to zgodovino ljubezni in postanemo živ in odprt
vinograd, bogat s sadovi in upanjem za vse. Zaprt vinograd lahko namreč
postane divjina ter rodi le divje grozdje.