3. postna nedelja

POSTNI ČAS – ČAS ZA SPRAVO
Postni dnevi so ponotranjeni dnevi, čas samospraševanja. In prav zato so v mnogih župnijah spokorna bogoslužja ali »praznovanja sprave« - kakor jih uradno imenujemo. Besedo praznovanje poznamo – toda kaj pravzaprav pomeni sprava – in kaj ob tem praznujemo?
Sprava – pojem, ki ga naš vsakdanji jezik komaj še pozna. S tem pojmom je tako kot z mnogimi besedami našega jezika: beseda se izgublja, vsebina pa ostaja pomembna za ljudi. Trud, da bi stvari ponovno uredili, popravili; to kar je razdvojeno ponovno zedinili, poenotili – v sebi in z drugimi. V življenju želimo razpoke nekako zapolniti. Trpimo zaradi ločenosti, razbitosti svojega življenja, ranjene duše in srčnih ran – in si želimo, da bi se naše življenje ponovno pozdravilo. »Zdravo« – to pomeni celovito, ne razcefrano – brez razpok in zlomov. Sprava pomeni prav to: ponovno ozdraviti.
In spoved, zakrament sprave je pot do ozdravitve. Odločilno pri tem pa je: odpuščanja nam ne daje v svojem imenu, ampak v imenu Boga. Sprava s samim seboj, z drugimi in z Bogom – to je kot kruh, ki ga potrebujem za življenje – ali pa je to še bolj kot vrtnica, ki mi jo nekdo podari z radostnim smehljajem. Sprava ni le življenjsko pomembna, ampak je tudi nekaj lepega. V meni je lakota po srčnem zdravju, ki je ne more potešiti samo kruh – ta lakota potrebuje tudi cvetje.
Tržno gledano zakramenti ne sodijo med osnove potrebe človeka – tudi brez njih se nekako preživi. Zato pa sodijo med cvetje, ki nam ga podarja Bog. In zakrament sprave je ena od Božjih cvetlic – s katero ozdravljamo in začenjamo na novo. In velika noč je tista prelomnica, ko se vse začne na novo.
Andrea Schwarz, Odvalimo kamen, ki nam zapira pot v življenje