29. nedelja med letom

     KDO SO SVETNIKI?
     Svetniki so božji izvoljenci in izbranci. A ne izbranci po človeških merilih. Če bi bili izbranci, kakor je to v svetnih ustanovah, bi bili privilegiranci taki, ki bi izpolnjevali določena merila in bi bili po okusu in interesu tistih, ki bi jih izbrali. Kot izbranci bi morali spolnjevali naprej določene pogoje, kakor je to v svetu, ki ga ureja človek, kjer se lahko uveljavijo samo nekateri. Zato je izbrancev na natečajih in drugih selekcijskih postopkih vedno le omejeno število. Božjih izvoljencevali svetnikov je nepreštevna množica, torej neomejeno veliko. Prav to hoče povedati prvo berilo, ko govori o 144 000 in o množici, ki je nihče ni mogel prešteti. Oba podatka pomenita brezmejnost in neomejenost. To je tista množica, ki je pri Bogu z vzhoda, in zahoda, s severa in juga, od vseh koncev sveta iz vseh narodov in ljudstev ter iz vseh religij človeštva. Vsi so namreč odrešeni po Jezusu Kristusu, ker je Jezus umrl in vstal za vse. In vsi ti so v svojem času bivanja na zemlji iskali Boga, čeprav na različne načine in si prizadevali spolnjevati njegovo voljo, kakor so jo s svojimi zmožnostmi in v danih okoliščinah mogli spoznati. Svetniki, božji izvoljenci, so zdaj »oprani«, osvobojeni vseh omejenosti, slabosti in grešnosti, ki so jim bili v zemeljskem življenju izpostavljeni. Tukaj niso bili brez greha. Svetništvo namreč ne pomeni popolnosti, brezgrešnosti in brezhibnosti. Vsak človek je namreč v tem življenju neizbežno obdan z lastnimi in tujimi slabostmi, s telesnimi, duševnimi in duhovnimi omejenostmi in prizadetostmi. Vsakdo v življenju kdaj sprejema napačne odločitve in v ravnanju podlega zmotam, napakam
in grehu, ki se v njem uveljavlja. Temu se tudi noben svetnik ne more
popolnoma izogniti. Zato se zavedati osebne majhnosti in grešnosti.