CVETNA NEDELJA

                    To je moje telo, ki se daje za vas
Pasijon je zgodba o našem odrešenju. Vendar je še več, veliko več. Je zgodba o našem življenju. V vsem tem »umazanem« scenariju ni vloge, ki je mi, tudi ti in jaz, ne bi odigrali do popolnosti. Kakor Peter v svojem ponosu in Peter v svojem padcu in, upajmo, tudi Peter v svojem kesanju. Popolnoma bi se ujemali z učenci, ki so pobegnili ob prvem znaku nevarnosti; ali s Kajfo in visokimi duhovniki z njihovo samopravičnostjo in vnemo, da bi popravili druge, medtem ko bi sebe ignorirali; ali s Pilatom v njegovi zlorabi oblasti; ali z množico in njeno žejo po razburjenju in krvi. In Juda? Priznajmo si, da je Juda v vsakem od nas. V naših življenjih so trenutki in situacije, ko bi nam Jezus zlahka rekel tako kot Judu: »Prijatelj, zakaj si tukaj?« Resnica je, da so bili prav njegovi prijatelji tisti, ki so ga najbolj ranili.
Kristusu niso bile tuje težave, pomanjkanje in trpljenje, že dolgo pred tistim zadnjim dnem njegovega življenja. Kot pravi sveti Pavel, se je Jezus od trenutka, ko je prišel na zemljo, izpraznil Božje podobe, prevzel podobo služabnika in postal kot ljudje. On, Najvišji Bog, je trpel stiske ubogih. Včasih ni imel niti kam položiti glave. Trpel je lakoto in žejo. Po dolgih dneh, ko ga je obkrožala množica ljudi, ki je iskala zdravje, pa je pogosto cele noči preživel v molitvi. Kljub sočutju do vseh, ki so prišli k njemu, je naletel na sovraštvo in zavračanje, zlasti s strani farizejev in duhovnikov, ki so ga nameravali ubiti. Kako zelo sta ga ta zavrnitev in sovraštvo morala žalostiti! Kako se je moral počutiti, ko so ga zavrnili ljudje, ki jih je izbral izmed vseh drugih?
Obraz Božjega Sina je bil kruto iznakažen. Čelo, po katerem je tekla kri, roke in noge, pribite na križ, telo, raztrgano z biči, stran, prebodena s kopjem. Večna Beseda, ki je postala vidna v Jezusu. Zakaj takšno trpljenje? Lahko samo rečemo z Izaijem: »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« Bog, naš Oče, daj, da trpljenje tvojega Sina za nas ne bo zaman.
Danes začenjamo "Veliki teden". Na vsakem koraku sledimo Jezusu. Začnemo z njegovim zmagoslavnim vstopom v Jeruzalem, kjer ga sprejme velika množica privržencev, ki mu ploskajo in ga slavijo. V četrtek se mu bomo pridružili pri mizi in prejeli daritev njega samega v kruhu in vinu. Po večerji z njim bomo hodili po poti,
ki vodi iz zgornje sobe na Oljski vrt. V petek bomo stali ob njegovi Materi ob vznožju križa in sočustvovali z njim. Občutili bomo del njegove osamljenosti in zapuščenosti, ne le od prijateljev in privržencev, temveč celo s strani Boga. V soboto bomo ob njegovem grobu tiho in molče prisotni, saj se bomo spominjali krivice, sovražnosti in krutosti vseh tistih hudobnih ljudi, ki so ga umorili. Nato se bomo v soboto pozno zvečer iz teme našega potovanja preselili na kraj, kjer bo svetlo gorel ogenj. Tam se bomo pridružili sprevodu velike velikonočne sveče, ki predstavlja vstalega Kristusa, ki razsvetljuje temo naše cerkve in življenja.