SPOMIN VERNIH RAJNIH

     VERNI RAJNI ZREJO BOŽJO SLAVO

     Misel na smrt nas spominja, da je naše življenje minljivo. Takšni, kot smo, ne bomo večno živeli. Umrli bomo. Verujemo pa v večno življenje, v življenje po smrti. Življenje po smrti ni preprosto nadaljevanje tega življenja. To je življenje, v katerem bodo uresničena vsa naša hrepenenja, eno samo življenje trenutka. Večno življenje se ne meri po zemeljskih merilih, to je življenje čiste sedanjosti. Švicarski terapevt C. G Jung meni, da lahko samo tisti, ki veruje v večno življenje, živi to zemeljsko življenje v polnosti. V sestavku o duši in smrti piše, da življenja po smrti ne moremo dokazati. Vendar modrost naše duševnosti kaže na to, da s smrtjo ni vsega konec, ampak nas čaka nekaj, kar presega vse naše predstave o življenju.
     Kdor ne posluša svoje duše in živi mimo nje, zboli. Trdno se mora oprijeti tega, kar ima. Oklepa se svojega premoženja, svojega zdravja, svojega Jaza. Toda če stvari ne moremo spustiti, če se ne moremo osvoboditi, se ne moremo roditi. Vera v večno življenje je zato po Jungovi teoriji pogoj, da tukaj in zdaj živimo v polnosti, sproščeno, hvaležno uživamo in znamo tudi spustiti, kar nam je podarjeno.                                              Po: A. Grün, O čudežu življenja

Žalovanje je precej drugačno, če znaš »pogledati tja čez«, če s smrtjo zate ni konec vsega, ampak je smrt samo prehod v neko drugačno bivanje. Ko gledaš ljudi, ki žalujejo, dobiš občutek, da zna le malo ljudi »pogledati tja čez«.
                                                                                                                                 M. Klevišar