3. nedelja med letom

KRŠČANSTVO NI PRISILNI JOPIČ
Novost v krščanstvu je v »popolnosti«, ki s strogimi pravili številnih zakonov in predpisov nima nič skupnega, ampak z dobroto in odpuščanjem, z učenjem ljubezni do sovražnika in s poslušanjem besede tistega, ki nas ljubi kot oče in mati in govori v našem srcu. Krščanstvo ni prisilni jopič, ki nam ne pusti dihati, niti ni steznik, v katerem se dušimo. V krščanstvu si svoboden. Krščanstvo dopušča človeku, da uživa življenje. Obstaja pa v njem zakon, ki zajame vse: to je ljubezen! Krščanstvo ni perfekcionizem. Ni potrebno, da si prvi in najboljši. Ni treba biti superčlovek. Krščanska popolnost nima nič skupnega z natančnim izpolnjevanjem zakonov. Vendar, če si v krščanstvu na kaj vezan, si vezan na zapoved ljubezni! V krščanstvu lahko imaš napake in slabosti. Poklican si, da si dober človek – lahko pa padeš… padeš sedemdesetkrat sedemkrat. Pri krščanskem Bogu je tudi grešnik dobrodošel. Le kdor nima dobre volje in se čisto zavestno odloči za zlo, se sam izključi!
Veliki ljudje, ljudje duha in širine, svojemu bližnjemu zmorejo odpustiti. Vedno znova.
Kadar kdo tega ne zmore, je to znamenje majhnosti in revnosti duha, zaprtosti in neizmerne sebičnosti. A odpuščanje je preizkusni kamen naše krščanske zrelosti.
Jezusov nauk nam govori: Kdor ne odpusti, ni vreden odpuščanja. Dobri Bog, hvala ti za dar odpuščanja in za podporo ter vzpodbude.