4. VELIKONOČNA NEDELJA

      VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
  
             »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen … Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.«
Do velikonočnega jutra so se človeški koraki končevali ob grobu, nepreklicno
so se iztekli v smrt, v grob, v konec. Pa tudi koraki živih, ki so žalovali za pokojnimi,
so vodili do groba. Tam so obstali pred neizprosnim »zakaj« in pred bolečino ob izgubi,
brez upanja in brez prihodnosti. Tudi v velikonočnem jutru so koraki žena in učencev
vodili do groba. Tam so obstali. Zbegani. Prestrašeni. Kakor je človek prestrašen pred
smrtjo in še bolj pred praznim grobom.
Potem pa so slišali vprašanje: Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj,
temveč je bil obujen. Zadnja trdna resnica njihovega odnosa z Jezusom je bila, da so ga
na veliki petek proti večeru položili v grob in k njegovemu vhodu zavalili velik kamen.
Sedaj pa slišijo, da je bil obujen. In obenem povabilo, naj gredo v Galilejo. Tam ga
bodo videli. Tam, kjer se je vse začelo.
Povabil jih je na kraje, kjer je vstopil v njihova življenja. Od groba jih je
povabil v čase srečanja, ko so bili pripravljeni vse zapustiti, samo da bi mogli hoditi za
njim; da bi mogli biti del njegovega življenja in da bi on bil njihovo vse. Vrniti so se
morali na kraje, kjer so v njegovih besedah spoznali, da je v njih življenje.
Povabil jih je na tiste gore, kjer so začeli spoznavati kraljestvo in kjer so ob
doživetju spremenjenja hoteli postaviti šotore, da bi mistična bližina trajala. Jezus tudi
nas vabi, naj ne ostajamo ob svojih grobovih, naj se ne pogovarjamo o teži kamnov, naj
se ne predajamo obupu nad življenjem, nad seboj, nad Bogom. Vabi nas, naj se tudi mi
podamo v svojo Galilejo. Tja, kjer smo prvič bolj s srcem kot ušesi zaslišali povabilo:
Hodi za menoj. In smo šli za Njim. Ker je v njem življenje, ker je življenje luč ljudi in
ker luč sveti v temi.
Dragi dobri ljudje. Ob tej veliki noči vam želim, da bi prepoznali Boga,
ki hodi z vami, in vas vabi k polnosti življenja. Pojdite za njim in skupaj z brati in
sestrami pojte: Aleluja.
Vsem voščim blagoslovljeno veliko noč. Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski
nadškof metropolit
     Blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja, notranjega miru ter družinske sreče Vam želimo tudi šentjakobski duhovniki.