Podružna cerkev sv. Pavla

OPIS CERKVE

Dr. France Stele spomeniški konservator pravi, da ta stavba po tlorisu očituje navadni tip  podeželske cerkve iz poznega srednjega veka, ki nam ne nudi gotovih oporišč, da bi jo mogli datirati preko XVII. stoletja nazaj. Zidec, ki opasuje prezbiterij ne spada nujno v srednji vek. Prej govore za čas pred XVII. stol. stare dvojne polkrožne line s konzolnim kapitelom na delitvenem stebru v zvoniku. Vseeno pa utegne ves spodnji obod cerkve do južnih stranskih vrat z zvonikom vred predstavljati ostanek prvotne stavbe. Listina ki je povezana z dvorcem v Dragomlju in v št. Pavlu, pa nam da letnico 1374, ko je cerkev že stala. Skeleta in obsenčnik pa postavita to cerkev celo v deseto stoletje. (Op. L. G.) Cerkev je bila vsekakor v XVII. stoletju temeljito prezidana za kar govori obok v prezbiteriju, ostanek takratne opreme in zazidana stara okna ter z barvo posneta kvadrska arhitektura oglov.  Leseni (pobeljeni) ravni strop se je ohranil do potresa l. 1895.  L 1897. (letnica na glavnem portalu) je bila podaljšana od južnih stranskih vrat do sedanje dolžine in obokana s tem je dobila sedanjo ob1iko.

Tloris: pravokotna ladja je 13 m dolga 5.60 m široka in 6.20 m visoka. Slavolok je 3.60 m širok. Prezbiterij ima zaključek iz treh stranic osmerokota in je 6.30 m dolg in 5 m širok Celotna dolžina notranjosti cerkve je 19.30 m. Na južni je v vogal  med prezbiterijem in ladjo  postavljen stolp, ki služi s pritličjem za zakristijo.

Zunanjščina. Stene so na fino ometane z belo mivko iz Strahovice ter zaščitene s premazom. Pročelje je pobarvano svetlo belo (v tonu celotne fasade), vogali pa sivo. Velika polkrožna okna imajo sive pasove. Severna stena (stari  del ladje) je na vogalih poslikan s sivimi šivi, prav tako prezbiterij in zvonik, ki je razdeljen na tri polja z dvema pasovoma. Spodnji del fasade je tudi pobarvan sivo, pas okoli cerkve približno 20 cm od tal pa je brez ometa zaradi sušenja zidu. Na južni strani stene, pred zakristijo vodijo lesene stopnice v zvonik. Na severni steni je vzidan gotski  figuralni sklepnik s podobo sv.  Pavla,  ki  je  nekoliko  poškodovan.  Na  isti  steni  na severovzhodnem vogalu je večji kamniti blok iz sivega apnenca. Po mnenju arheologa je kamen iz rimskih časov, sodeč  po pravokotni vdolbini, ki  je služi1a za povezavo.

Zvonik: Prvotna višina je za sedanje zvonove line nižja. Zvonik so dvignili ob obnovi leta 1897. Stare line so zazidane in so bile s štirioglatimi peščenastimi stebri deljene na dve polkrožno završeni odprtini. Nad stebri so bili  konzolni  kapiteli.  Nove line so nesorazmerno velike in polkrožno završene. Streha, zvonec, line, čebuljica, je pokrita z bakrom (l995). Križ je iz nerjavečega jekla. Zvonik (s križem) meri v višino 28.80 m. Samo fasada meri v višino 17.38 m. V zvoniku so trije železni zvonovi z napisom K. I. D. MCMXXII. Ker so morali dva stara zvona oddati med prvo svetovno vojno, eden pa se je ubil, so leta 1922 kupili v jeseniški železarni tri nove železne zvonove, ki so uglašeni na D-Fis-A. Težki so 1350 kg, 695 kg ter 472 kg. Obešeni so  po Hilzerjevem sistemu.

Nontranjščina: Ladja je obokana z rahlo vbočenemi banjami na pilastrih ob stenah in na pasovih od enega pilastra do drugega. Stebri do simsov so pobarvani svetlo sivo, simsi in loki belo stene pa so rumenkaste. Prvi svodni pas zavzema kor, sloneč spredaj na dveh kamnitih stebrih in treh lokih. Prezbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokota in obokan: vrh sten opasuje baročen venec; obok je banja s sosvodnicami od vseh strani, tako da delitev ustreza onih gotskih svodov le da je brez reber. Na temenu sta dva štukirana kroga, - odmev gotskih sklepnikov. Tlak v cerkvi je opečnat.

OPREMA.

Veliki oltar: lesen polihromiran narejen po baročni shemi 18. stol.
Kipi: sv. Pavel, sedeča Marija z Jezusom, sv. Martin, sv. Ožbold s krokarjem. Preprost baročno oblikovan tabernakelj; dva sedeča keruba, ki so ju kupili v Ihanu okoli leta 186O.
Severni stranski oltar: les. Nov polihromiran. Sliki sv. Urh in krst v Jordanu so preslikani. Spodnji del oltarja predstavlja arhitekturno steno s stebri in krili z značilno ornamentiko XVII. stoletja. Zgornji del je atika z zvezdo na vrhu. Ob straneh konzolne volute in značilna ornamentika.
Južni stranski oltar. les. Podoben severnemu. Sliki sv. Volbenk in pri čebelnjaku klečeči svetnik Evstahij. - Stebri svedrasto oviti z vinsko trto. Preslegasta ornamentika. Na vrhu zvezda. - Oba iz srede 17. st.
Glavni oltar je bil obnovljen leta 1985 stranska pa leta 1987. Delo je opravil Marko Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom.
Kanonske tablice na obeh so preprosto kmečko delo, a prav okusno rezljane iz sr. l8. st. V njih so tiski okrašeni s koloriranimi bakrorezi.
Prižnica je sedaj spremenjena v daritveni oltar. Je lesena iz konca l7. Stoletja. V vdolbinah so kipci štirih stoječih evangelistov. Ko je bila prižnica še  na svojem mestu je imela streho in na njej Mojzesa z  zapovedmi.
Cerkev ima dva lestenca. Prvi visi malo desno od stranskega vhoda, ki je iz cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Drugi, bliže prezbiteriju, pa je iz pločevine in bogato izdelan. Obnovili smo tudi večno luč in jo obesili na mesto v prezbiteriju.
Cerkvi pripada tudi bandero iz začetka 19. stol. Na eni strani je naslikan padec sv. Pavla s konja, na drugi sv. Urh in sv. Volbenk. Hranimo ga v župnijski cerkvi  sv. Jakoba in uporabljamo ob procesijah za velikonoč in na telovo.

Znamenja ob naših poteh