Cerkev sv. Jakoba

    
     Zunanjščina
     Za 19. stoleije značilno vsesplošno ukvarjanje s srednjim vekom kot vzorom je dovedlo v arhitekluri do obnove romanskega in gotskega sloga, ki sta se uveljavila zlasti v sakralni arhitekturi. Pod tem vplivom se je načrtovalec cerkve sv. Jakoba, arhítekt Raimund Jeblinger, odločil za novoromanskí slog. Zasnoval je preprosto pravokotno zgradbo, prekrito s položno opečnato dvokapno streho, ki se na pročelju zaključuje z razmeroma nizkim trikotnim zatrepom; vanj je vdelano polkrožno okno. Pročelno steno razčlenjujeta dve pravokotni okenski odprtini na obeh straneh vhoda, nad njim si sledita polkrožno okno in polkrožno obokana vdolbina s podobo Srca Jezusovega. Na opečnate, ometane in v svetlem okru prepleskane zidove je prislonjenih dvanajst prav tako opečnatih opornikov, ki so popleskani v temnejšem okru kot stene, segajo do strešnega okrajka in odvajajo bočni pritisk svodnih obokov; razvrščeni so na obeh vogalih pročelja in vzdolž ladje. Na desnem zadnjem vogalu se vzpenja štirioglat zvonik s štirimi polkrožno oblikovanimi linami in čebulasto streho, ki jo je leta 1983 prekril z bakreno pločevino Jože Babnik iz Polja. Preddverje pred vhodom v cerkev sta po načrtih arhitekta Kvaternika izdelala cementar Maks Prelovšek in tesar Janez Jerman. Stiri stebri iz brušenega betona podpirajo streho iz smrekovega lesa, ki je prevlečen z bakreno pločevino. Delo sta opravila brata Anton in France Kos iz Podgorice. Stranska vrata sredi leve stene so leta 1964 zazidali in na steno pritrdili razpelo.

     Notranjščina
    
     Splošni opis
     V notranjost cerkve vodijo dvokrilna hrastova rezljana vrata, delo mizarja Alojzija Urbanija iz Domžal. Skoznje stopimo v vetrobransko vežo, ki jo z notranje strani tudi zapirajo dvokrilna vrata, sestavljena iz ozkih hrastovih letev in medeninastih lakiranih lamel. Takoj nad vhodom je pevski kor iz hrastovega lesa; nanj vodijo polžaste stopnice, vdelane v valjasto ohišje, oblikovano iz smrekovih letev, oprtih na hrastov podstavek. Vzdolž sten so razvrščeni slopi, ki podpirajo polkrožne svodne oboke s prečnimi oprogami. Podstavki in kapiteli slopov imajo pravokotno obliko in so profilirani. Oproge svodnih obokov, slavolokov in polkrožne okenske odprtine poudarja Ogrinova ornamentalna poslikava z rastlinskimi motivi. Z njo so barvno uglašeni slopi in stene; stene so bele, le zadnja vprezbiteriju je sivo modra; slopi so pobarvani lilasto roza, njihovi podstavki in kapiteli pa belo in sivo modro. Okenska stekla so rumenkasta in bela, le okno na desni strani prezbiterija je večbarvno.

    Ladja
     Je tlakovana s šamotom, ki ga je izdelala Dielzova šamotarna v Vokovicah pri Pragi.
Stropni svetilki sta Plečnikovi, stenske svetilke na slopih pa je načrtoval arhitekt Janez Valentinčič. Osemindvajset klopi je leta 1904 dobavil mizar Alojzij Urbanija, spovednico na levi strani vhodnih vrat pa leta 1920 mizar Jožef Grojzdek; spovednica je okrašena z reliefom sv. Petra. V odprtino leta 1964 zazidanih stranskih vrat je arhitekt Vlado Gajšek postavil lurško kapelico, ki jo sestavljajo tri polkrožno obokane vdolbine; v srednji najvišji z marmornatimi ploščami obloženi vdolbini stoji kip Lurške matere božje, pred njo pa kleči sv. Bernardka; v obeh nižjih vdolbinah sta pritrjeni umetelno prepleteni začetni črki angelskega češčenja; izdelani sta iz zlato lakirane medenine. Na prečno steno, ki loči ladjo od prezbiterija, je na obeh straneh slavoloka prislonjena marmornata ograja, ki je pred preureditvijo zapirala prezbiterij. Nad njo so razvrščene sohe svetnikov z nekdanjih Rovškovih stranskih oltarjev; na podstavkih iz lakiranega macesna stoje na levi strani slavoloka sv. Marjeta, sv. Štefan in sv. Helena, na desni pa sv. Valentin, sv. Rok in sv. Anton Padovanski. Nad slavolokom predstavlja Ogrinova freska Sv. Družino.

     Prezbiterij
     Ogrinova poslikava se nadaljuje v prezbiteriju. Freska na krožnem svodnem oboku prikazuje patrona cerkve apostola Jakoba st., ki kleči pred sv. Trojico; ob njem ležijo popotna palica, klobuk in čutara. Eden od osmerih prosojno nežnih angelov drži v razprostrtih rokah meč - znamenje svetnikovega mučeništva. Na zadnji strani nad oknom je Ogrin upodobil velikonočno jagnje z angeloma, na lizenah pa apostola Petra in Pavla. Spodnji del stene je obložen s ploščami iz braškega marmorja, iz katerega so tudi tlak in stopnice. Vzdolž stene potekajoča sedežna kompozicija in iz samostojnih elementov sestavijena sedilija sta izdelani iz masivnega lakiranega macesna. Íz enakega lesa so tudi vrata; na desni vodijo v zvonik, na levi v zakristijo. Oltarna menza, ambon in podstavki za tabernakeij so zasnovani iz različno oblikovanih prizem v belem marmorju. iz enakega belega marmorja je izklesan tudi krstilnik s pozlačeno posodico; postavijen je v osmerokoten bazen iz zelenega marmorja. Steno obvladuje velika lesena soha Odrešenika, delo kiparja Franca Goršeta. Naredil ga je iz lipovega lesa leta 1974. Ob njem so na macesnovih podstavkih razvrščeni svetniki z nekdanjega Rovškovega vélikega oltarja. Na desni strani stojita sv. Jakob in njegov brat sv. Janez Evangelist, na levi pa drugi trije evangelisti, sv. Matej, sv. Luka in sv. Marko, vsak s svojim simbolom, to je orlom, angelom, volom in levom. Sohici Kristusa ín Janeza Krstnika z nekdanjega krstílnika, ki je bil odstranjen teta 1964, sta dobili prostor na podstavku na desni straní. V ta ambient je načrtovalec Jože Kušar vkijučil Plečnikovo opremo z Begunj, in to tabernakelj z večno lučjo in svečnike, velikonočno svečo, ki stoji poleg krstilnika, razpelo na desni strani menze ter tolkalo, ki je pritrjeno ob vhodu v zakristijo; Plečnikov je tudi veliki stropni lestenec. Vsi ti elementi so izdelani íz zlato lakirane medenine.

     Orgle
     V novo cerkev so teta 1898 hkrati z Rovškovimi oltarji prenesli tudi orgle. Toda organist M. Zupet se je odločno uprl, da bi igral nanje. Zato so začeli leta 1908 zbirati prostovoljne prispevke za nove orgle in sklenili pogodbo z mojstrom Ivanom Milavcem, ki jih je izgotovil teta 1909. Stale so 6450 kron. Dne 20. junija omenjenega leta jih je blagoslovil kanonik dr. Andrej Karlin, kolavdirala pa sta jih Hugolin Sattner in Stanko Premrl. Orgle imajo v prvem manualu sedem, v drugem manualu in pedalu pa po pet registrov, pet zbiralnikov in general crescendo;piščali so cinaste in lesene.

     Božji grob in jaslice
     Božji grob je izdelal K. Hrovat iz Stoba pri Domžalah; od prvotnega sta ohranjena le votlina in tabernakelj. Jaslice so delo akademskega kiparja Viktorja Konjadiča iz Kranja. Posamezne, pol metra visoke figure, so oblikovane iz žgane gline in so pobarvane. Naročene so bile leta 1983.

    Zvonovi
     Poleg oltarjev in orgel ie nova cerkev prezvela od predpotresne tudi zvonove. Uliti So bili iz brona v Samassovi livarni v letih 1865 in 1869. Véliki, Es zvon je tehtal 1900 funtov (1064 kg), v višinoje meril 91 cm, v premeru pa 124 cm; teža srednjega, G zvona, je znašala 1185 funtov (663, 60 kg), visok je bil 76 cm, širok pa 106 cm; mali, B zvon, je bil težak 635 funtov (335,50 kg), visok 63 cm in širok 85 cm. Leta 1917 je morala cerkev izročiti za izdelavo topov oziroma modre galice oba manjša zvonova, ki sta bila ocenjena na 4112 kron; tega zneska ji niso izplačali, pridržali so ga za vojno posojlo.
Leta 1920 so za 38000 kron kupili v jeseniški železarni dva nova železna zvonova sedanji véliki in mali zvon. Véliki, H zvon, tehta 1855 kg in ima premer 16 7,4 cm; mali, Fis zvon, je težak 630kg, njegov premer je 112,4 cm. Stari véliki bronasti, Es zvon, je sedanji srednji zvon in blaži s svojim mehkim glasom močno doneči, vendar nekoliko rezki zven obeh železnih zvonov. Zvonovi pojejo v akordu H, Es, Fis.

Znamenja ob naših poteh