4. VELIKONOČNA - NEDELJA DOBREGA PASTIRJA

 

     KAKŠEN JE NAŠ ODNOS?

Današnji evangelij pred nas prinaša prizor pastirja in ovac. Na mestu je, da se vprašamo, kakšen je odnos med pastirjem in ovcami?

Ovca je odvisna od pastirja, vendar tudi pastir od ovac. Kljub temu da živita vsak svoje življenje, sta drug na drugega navezana in drug drugemu dajeta življenje.

Če pa preidemo na odnos Jezus in mi, lahko temu dodamo še eno stopnjo, ki je v prispodobi ne moremo najti. Učenci so se navezali na Jezusa, a ko je moral oditi od njih, jim je povedal, da je nastopil čas, da se od njih oddalji in da postanejo samostojni. Nazadnje jim naroči, naj prevzamejo njegovo mesto na čelu velike črede, ki je Cerkev. To pa je podoba, h kateri nas vabi Jezus.

In kje smo mi? Imamo dvoje: čredo in pastirja! Pomislimo: kateremu občestvu zares pripadamo in kateremu pastirju sledimo? Zdi se, da moramo ponovno ovrednotiti to dvoje. Najprej so tu naše družine. Mož in žena sta drug drugemu pastirja in drug drugemu ovci. Za pristen odnos je potrebno troje, in sicer, da: žene vztrajate v tem, da vabite može v svoj čustveni svet in da vas možje zmorejo razumeti; da se možje ne odpoveste trdni moški logiki in verjamete, da vas žene lahko razumejo in vi njih; da sta oba ustvarjena za enako veselje nad drugim, kot je veselje med dobrim pastirjem in ovco. Da sta drug drugemu dar, se drug drugega veselita, sta si v blagoslov.

Temu lahko dodamo še otroke: Otroci, vaši pastirji so vaši starši, in to do smrti. To velja za oboje! Ni prav, da se starši odpoveste temu, da bi razumeli svoje otroke, kajti ko se to zgodi, je zrušeno zaupanje otrok do vas. Učitelj mora razumeti učenca, potem mu je lahko učenec pokoren.

Prav tako se verniki ne smete odpovedati pričakovanju do svojih duhovnikov, da smo dobri pastirji, mi pastirji, pa smo dolžni vztrajati v tem, da ste dobri verniki.

Kako preprosta stvar pa najbrž precej v krizi. Poskušajmo današnje Jezusove (evangeljske) vzpodbude prenesti v vsakdanje življenje.

                                                                                                   Po: E. Mozetič 

 

     NEDELJA, 26. aprila, je 4. velikonočna nedelja, nedelja duhovnih poklicev. Radi molimo zanje. Sv. maši sta ob 7h in 10.00. To nedeljo bo ob 14 h namesto večernic blagoslov obnovljenega KRECONOVEGA KRIŽA, ki stoji na travniku pred mostom čez reko Savo, vabljeni. Vsem, ki ste sodelovali pri obnovi velik BOGLONAJ.

     V PETEK, 1. maja, je praznik sv. Jožefa delavca, ko Cerkev želi posebej poudariti častivrednost in pomen dela, tudi najbolj preprostega. Ta dan pričnemo s šmarnično pobožnostjo.

     PRVI PETEK, 1. maja. Po dogovoru je obisk bolnikov na domu v petek, 8. maja. Ob 18.30 je skupna molitev rožnega venca in pobožnost na čast srcu Jezusovemu ter nato sveta maša.

     PRVA SOBOTA, 2. maja. Ob 18.30 h je molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim in nato sv. maša. Lepo povabljeni k molitvi za duhovne poklice in pobožnosti v čast Srcu Marijinemu.

     NEDELJA, 3. maja, je 5. velikonočna nedelja. Sv. maši sta ob 7h in 10.00. Ker je to prva nedelja v mesecu bomo po maši prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne ob 14 h pa ste lepo povabljeni k Šmarnicam na Oljsko Goro. V primeru slabega vremena bodo Šmarnice v župnijski cerkvi.

     PRAZNIK SV. FLORIJANA, zavetnika gasilcev, je sicer v ponedeljek, 4. maja, vendar pa ga bomo v dogovoru z našimi gasilci tudi letos počastili s sveto mašo ter blagoslovom gasilcev, gasilk ter gasilskih vozil v nedeljo 3. maja, pri drugi sv. maši ob 10.00. Lepo vabimo vse gasilke in gasilce, da se skupaj priporočimo sv. Florijanu, naj nas varuje časnega in večnega ognja. Iskrena hvala gasilcem za požrtvovalno delo, zgled in vaš delež pri vzgoji mladega rodu. Nabirka pri tej maši bo letos namenjena za pomoč pri delu in razvoju gasilskega društva Pšata - Dragomelj. S tem se bomo tudi kot župnijsko občestvo zahvalili našim gasilcem za pomoč in sodelovanje pri delu in življenju naše župnije. Po maši smo vsi lepo povabljeni na družabno srečanje na župnijskem dvorišču.

 

     RAZNO:

     VEROUK: Zaradi praznika in šolskih počitnic od 26. aprila do 3. maja ni verouka. A ob tem ne pozabite, da se začnejo šmarnice. ŠMARNICE so v Šentjakobu vsak večer med sveto mašo ob 19 h. Kot je za šmarnično pobožnost v navadi bomo ob koncu sv. maše zmolili še Marijine litanije in prejeli blagoslov z Najsvetejšim.

     VERSKI TISK: Na voljo je Družina, Ognjišče, Misijonska obzorja in Naša pot

 

     Prosimo: - za naše družine in skupnosti, da bi napredovale v VERI, UPANJU in LJUBEZNI.

     Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10,10)

Nekateri mislijo, da je Jezus prišel, da bi oblikoval mnoge predpise in postavil mnoge zahteve, ki jim ne moremo zadostiti. Toda na tem mestu nam Jezus sam poda resničen vzrok svojega prihoda. Prišel je, da bi imeli življenje. Svetopisemsko besedilo na tem mestu uporablja grško besedo >zoe<, in ne >bios<. Bios pomeni biološko življenje, preživetje, eksistenco. Zoe pa pomeni življenjsko kvaliteto, resnično življenje, živost, rast, cvetenje, prinašanje sadov. Tako nam svetopisemske bese de sporočajo, da je Jezus prišel, da bi nam podaril Božje življenje. Tudi obilje življenja, ki ga zaznavamo s svojimi čuti, lahko namreč mine, ko ostarimo, zbolimo in umremo. Življenje, ki pa nam ga podarja Jezus, nam ne more biti odvzeto. S čuti ne zaznavamo le narave, ampak tudi Božje življenje, ki se v naravi razodeva. In vemo: Božje življenje, Božja lepota, Božja ljubezen, ki se izražajo skozi celotno stvarstvo, se s smrtjo ne bo uničila, ampak bo vzšla v vsem svojem veličastvu. Življenje v obilju je zaradi tega vedno tudi življenje, ki presega smrt. Je življenje, v katerem že zdaj sovpadata čas in večnost. Včasih smemo to tudi doživeti: Smo povsem navzoči v tem trenutku. Pozabimo nase, ko občudujemo sončni zahod. V tem strmenju, kjer pozabimo nase, pozabimo tudi na čas, in to je trenutek večnosti, trenutek, kjer čas preneha, ali bolje rečeno: kjer sta čas in večnost eno.