Miloš Ivančič milos
ivancic novinar književnik publicist
Okno Miloša Ivančiča
To je moje okno, moj pogled na svet, iz
modrikaste svetlobe sončnega neba v neskončno sivino in temo vesolja. Seveda
tudi moj pogled omejujejo čas, prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi
to se da preseči, le tista okna v možganih je treba odpreti in prižgati luč
upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse sem jaz videl, potem preberite nekaj od
tega, kamor vas vodijo te moje internetne steze.
Moja e-knjižnica v PDF ali na FLIPU (Fliphtml5),
YUMPU in ISSUU
Poglejte moj BLOG in preberite:
Zadnja moja knjiga ki je izšla v tiskani obliki se
imenuje PREKOMORCI: Zgodbe o odisejadi
Primorcev in Istranov
Tudi to knjigo, lahko naročite tudi po telefonu s klicem na:
040 534 041.
Ko so v Gabrovici zorele češnje naročilo po pošti
Druga, dopolnjena izdaja knjige
FOJBA LAŽI,
naročilo
po pošti
Prva izdaja FOJBA LAŽI. Razprodana (platnica)
Primorska dežela, druga
dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah,
knjižnicah (platnica)
Fašizem za Butalce. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Spletna
knjigarna Buča
Roža osapska, V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah, Založba Sophia
Lebič: zgodbe pozabljenega
eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia
Primorska dežela, prva izdaja ni več v prodaji: (platnica)
ČRNE ČEŠNJE, pesniška zbirka, v knjigarni Libris, Spletna
knjigarna Buča
Abitanti so v Istri, dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna
Buča
Peruti tržaškega aborigina, naročilo po
pošti, Spletna
knjigarna Buča
Radio kot Radio Koper, Spletna
knjigarna Buča
Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)
Domovina, ni več v prodaji (platnica)
Poročilo s predstavitve knjige FOJBA
LAŽI na TV dnevniku slovenskega regionalnega centra RAI Trst
Poročilo s predstavitve knjige PRIMORSKA
DEŽELA na regionalnem dnevniki RAI Trst
Poročilo
RAI Trst s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA županom primorskih občin z obeh
strani meje
YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA
DEŽELA in FAŠIZEM ZA BUTALCE v Ankaranu
Fotografije s predstavitev knjig
Zgodbe za sprostitev: Fige, Temperanje, Franceze, Mleko, Kup
gnoja, Njoki, Riži na pajke in druge
(Izberi format, ki ti ustreza za
branje, vse brezplačno, PDF omogoča najhitrejše branje, FLIP najbolj prijetno
in lepo branje, podobno tudi ISSUU, a žal je ta za brezplačnike omejen le na
prvih 50 strani.)
Prekomorci: Zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov: PDF FLIP, druga dopolnjena izdaja s pripovedmi prekomorcev
Manipulacije za Butalce: FLIP – Kako in zakaj
nas zavajajo množični mediji, še nedokončana knjiga, ki jo morate prebrati, če
hočete razumeti sedanjo medijsko ali ukrajinsko vojno
Fašizem za Butalce: PDF, FLIP, – Kaj fašizem
je in zakaj to skrivajo. Zakaj je prišlo do druge svetovne vojne in nato vseh
nadaljnjih, tudi v Jugoslaviji in Ukrajini
Ko so v Gabrovici zorele češnje: PDF, FLIP, – Zgodba o herojski Gabrovici iz katere izvira moja
rodbina
Fojba laži: PDF,
FLIP – Razkrivanje laži o fojbah s kopijami dokumentov
londonskega arhiva, občine Dolina in Trst
Abitanti so v Istri: PDF, FLIP, YUMPU – Pozabljeni kraji in ljudje
Slovenske Istre
Skoraj basni: FLIP, – Basni in zgodbe iz človeškega in
živalskega sveta
Zgodnje češnje: DLIB,
FLIP – Zbirka pesmi iz srednje šole
Pesmi kemoterapije: PDF, FLIP, ISSUU – Ne bojte se tega naslova, realnost v kateri živimo je še
bolj šokantna.
Primorska dežela: PDF,
FLIP – O Primorski in Primorcih
Prekomorci
(stara spletna izdaja),
FLIP – Odisejada primorskih Slovencev
Tržaška zver
Gaetano Collotti: FLIP, ISSUU – Zgodovinska pripoved
Peruti tržaškega aborigina: PDF, FLIP – Pretresljiva življenjska zgodba našega rojaka
Radio kot Radio Koper: PDF, FLIP, – Za vse, ki poslušajo radio
Totalitarni kapitalizem ali
diktatura kapitala: FLIP, – Kaj je kapitalizem, razumljivo
tudi za Butalce
Gentilejeva reforma: FLIP, ISSUU – Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad
nami s pomočjo šole
Rižarna – krematorij za uporne Primorce: FLIP, ISSUU – Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil
namenjen prav primorskim Slovencem
Osvoboditev Trsta FLIP, ISSUU – Po pripovedih pričevalcev
Prvi protifašistični upori leta
1921: PDF, ISSUU – Zbornik okrogle mize na
isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom
na svetu
Katalog mojih e-knjig: https://issuu.com/milos-ivancic/docs/katalog_mojih_e-knjig.docx
Nekaj svojih radijskih oddaj sem
dopolnil s fotografijami, iz njih naredil dokumentarne filme in objavil na
YouTube.
Priporočam vam ogled naslednjih:
Abitanti so v Istri:
Ekranizirani posnetek prve javne radijske oddaje Abitanti so v Istri
Prvi upori proti fašizmu: Pripovedi o
prvih krvavih uporih naših ljudi ob volitvah leta 1921
Osvoboditev Koprskih zaporov:
Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred končnim napadom na
nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila politične zapornike
iz tamkajšnjih zaporov.
Osvoboditev Trsta:
Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih fašizma.
Rižarna, krematorij za
uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna taborišča in
čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške Rižarne.
Partizanska bolnišnica
Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskem
prebivalstvu.
Gabrovica:
Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali
krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.
Jordan Zahar – Peruti
tržaškega aborigina: Življenjska pripoved največjega slovenskega ladijskega
konstruktorja o svoji mladosti v fašizmu in gradnji ladij v tujini.
Slavko Weiss, ki je preživel ustaška
taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka imeli na vozu za živi
ščit.
Milka Čok Kjuder,
pretresljiva življenjska zgodba naše tržaške Slovenke, žene Oskarja Kjudra.
Ivan Sluga iz tigrovske
družine iz Žej, ki je doživel pravo prekomorsko odisejado.
Oskar Kjuder, tržaški
glasbenik, legendarni ustanovitelj in zborovodja TPPZ Pinko Tomažič.
Mlini pri Sočergi, Kako
je Slovenija odpisala slovenske Istrane na meji s Hrvaško.
Koledovanje v Matenji vasi
med Postojno in Pivko.
Openski tramvaj, ki je
nekoč tudi s slovensko pesmijo povezoval Tržačane s Kraševci.
O
šavrinkah, šavrinih in šavriniji Istrani nismo Šavrini
Istrska narečja
novih kolonizatorjev
Primorska
dežela in njen pravi praznik
Pahorjevo
klanjanje na Fojbi laži in smeti
Kaj je
pravi primorski praznik
Istrani
smo ponosni na svoj upor proti fašizmu
Za
boljše razumevanje vojne v Ukrajini in poročanja naših medijev
OF
in osvoboditev, Moj govor v Trseku 29.4.2023
Kaj je že 9.
maj? Dan zmage nad nacifašizmom ali Dan Evrope?
Meni
je dovolj teh spravnih blodenj
Parenzana. Kako lepo, zveneče ime, a ne? pravi simbol
Istre!
13.
julij – nesrečni in žalostni dan za Slovence
Tržaški
zapor Coroneo je ljubljanski
Upokojenci
smo si svoje pokojnine sami zaslužili
Sem upokojeni novinar, nekdanji
dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper. Bil sem tudi sekretar prvega aktiva
primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …
Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu iz Ospa, živim v
Kopru, diplomiral sem na FSPN.
Kot študent sem se preživljal s
honorarnim novinarskim delom na Delu, Anteni, Stopu in raznih uredništvih RTV. Ob ustanavljanju Radia Študent sem leta
1969 postal tudi prvi reporter nato pa
prvi akreditiran novinar v Skupščini SR Slovenije.
Po končanem študiju sem se leta
1973 zaposlil na Radiu Koper - Capodistria, kjer sem delal do upokojitve leta
2010. Leta 1978 sem postal urednik samostojnega programa v slovenščini v
nastajanju, kot sem ga zasnoval v svojem diplomskem delu. Ko smo naslednje leto
z nakupom novih oddajnikov to tudi uresničili, sem postal odgovorni urednik
novega slovenskega programa na ločenih frekvencah in oddajnikih, ki še danes
oddaja pod imenom Radio Koper. Program sem zasnoval kot neposreden in v živo
voden, z neposrednimi telefonskimi oglašanji ljudi brez kakršne koli cenzure.
Vsebinsko smo ves program usmerili v ves obmejni prostor na obeh straneh meje,
kot povezovalec enotnega primorskega prostora Slovencev na obeh straneh meje brez
starih ideoloških barier, tako da smo v programu objavljali tudi oddaje z
zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi tamkajšnjimi duhovniki, nato pa
tudi z naše strani. Da bi to povezovanje primorskega prostora in Primorcev
vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo postavili tudi studio v Novi
Gorici. Prekinil sem tudi dolgoletni spor z Radiom Trst in z njim razvil zelo
bogato sodelovanje. Kot stalni član širšega kolegija več generalnih direktorjev
RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje odprtega in neposrednega radia
prenašal tudi v osrednje programe slovenskega nacionalnega Radia Ljubljana in
drugih radijskih postaj, celo Beograda in Sarajeva. Za prispevek k razvoju RTV sem prijel posebno
priznanje.
Ko sem pred osamosvojitvijo
izpeljal vso demokratizacijo programa in nato tudi vodil program med slovensko
osamosvojitveno vojno, kar dokazuje tudi tole
pismo ministra. Bil sem prvi odgovorni urednik, ki je že dan pred uradnim
začetkom slovenske osamosvojitvene vojne na lastno odgovornost vpeljal posebno
vojno shemo programa (16. 6. 1991 ob 13.00). Leta 1992 pa sem dokončno
podaljšal slovenski program v celodnevni program, ter ga tako naredil
enakopravnega programu v italijanščini. Več o
tem dogajanju med slovensko vojno v mojem blogu.
Lokalni janševi bojevniki so mi leta 1992, ob izteku tretje mandatne dobe odgovornega urednika grozili na več načinov, eden od njih pogosto s pretepom, in to kar javno pred vhodom na radio in televizijo ter pod okni Primorskih novic, neki predsednik lokalne organizacije Krščanskih demokratov pa je celo pred novinarji zahteval, da se spravi z radia, če ne drugače, tako, da se me, strelja. A nobeden si o tem ni upal poročati. Na koprski promenadni ulici sem nekega dne srečal tudi tistega mojega starega »prijatelja«, ki je po osamosvojitvi postal janšist, ki mi je večkrat grozil s pretepom. Sam se mi je približal in povedal, da ima zaradi raka še dva meseca življenja, pa da se mi opravičuje za tiste hude reči, a da to ni zraslo na njegovem zelniku, ampak mojega nekdanjega urednika, tistega, ki je nekoč nosil moje tekste na Udbo in komite. Po njegovih besedah je prav ta pripravil seznam koprskih novinarjev, ki jih je treba onemogočiti, in da je bil ta seznam potrjen na sestanku njihove stranke na Dolenjskem, takrat ko sem ga videl po televiziji, da je bil prisoten tudi on. Televizija seveda o teh seznamih ni poročala, saj ekipa ni do konca na sestankih, pride, posname in gre.
Kmalu za temi grožnjami, v času predsednika sveta RTV
Rudija Šelige, generalnega direktorja dr. Janeza Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina,
sem bil po tretji mandatni dobi odgovornega urednika in vsem, kar sem za ta
radio naredil, premeščen na delovno mesto novinar z
opisom delovnih nalog računalniškega operaterja. Očitno so za to perverzno
potezo izkoristili moj predlog in namen, da postavim prvo interaktivno spletno
mesto z novinarsko agencijo. A tega novi uredniki še razumeli niso, kaj to je.
Njihov cilj je bil postaviti me na najnižje in nenovinarsko delovno mesto, me
poniževati in šikanirati, da odidem z radia, kljub temu sem v presenečenje vsem
pripravil prvi internetni portal koprskega radia.
Leta 1996 sem ponovno kandidiral
za odgovornega urednika in od uredništva prejel 22 elektorskih glasov, moja
protikandidatka le 2, a je novi direktor Radia Slovenija Andrej Rot ves
postopek razveljavil in po sistemu argentinske demokracije izpeljal nov razpis.
Čeprav se nas je na razpis javilo več kandidatov, je osebno na glasovanje dal
le svojega kandidata, pa čeprav na sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati
osebno javno izjavljanje od vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je
njegov kandidat dobil le 12 glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih članov
uredništva več kot polovica prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in
ugleda našega koprskega radia pa sem bil kmalu ponovno postavljen na mesto
urednika programa.
Po zamenjavi vodstva so me leta
1998 v času novih šefov RTVS Antona Guzeja, Vinka Vasleta in Jožeta Možine, v
Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomir Mikelić in nova odgovorna
urednica Maja Kirar, ki je prišla iz Maribora, degradirali za 9 razredov, na
najnižje možno delovno mesto z opisom novinar – urednik. Teh 9 mojih plačnih
razredov in še 6 od dveh drugih starejših novinarjev so razdelili nekaterim
mladim novinarjem, ki so se najbolj izpostavili v korist nove urednice in stare
vplivnice.
Pri tem seveda nisem spregledal
obnašanja mladih novinarjev, ki so na to krajo naših plač pristali. Seveda, saj
so te plačne razrede, ki so nam pokradli, razdelili njim. Zato so imeli tisti
mlajši od 30 let za tri razrede višje plače, kot pa mi, ki smo imeli nad 60. Ti so to
seveda z veseljem sprejeli in kljub temu, da so se zavedali, da so dobili
pokradene plačne razrede, tega niso hoteli priznati. Molčali so in se muzali
ter hvaležno »lizali riti« novim šefom. Zato so tudi oni sokrivci, z mojega
moralnega pogleda še hujši kot tisti janšisti, ki so to izpeljali. Zato v mojih pesmih zbirke Črne češnje pravim, da je to
le lopovstvo ali kolaboracionizem (nekaj podobnega tistemu fašističnemu s
strani bele garde in domobranstva v času druge svetovne vojne oz. okupacije,
zato tem mladim novinarjem zamerim (Črne češnje, Pesmi
kemoterapije).
Nižje me niso mogli postaviti,
saj sem še naprej delal najzahtevnejše čezmejne oddaje, iz katerih izvirajo
tudi moje knjige. Temu je sledilo še šikaniranje s strani mladih šefov, zato
sem se s tega nižjega delovnega mesta, nižjega kot sem bil pred skoraj štirimi
desetletji sprejet
na radio, tudi čim prej upokojil. Sicer so takrat vse starejše novinarje
kaznovali z razvrednotenjem naših delovnih mest, naše plačne razrede pa
razdelili najmlajšim.
To se seveda ni poznalo samo na naših plačah, ampak tudi ali še
bolj v programu. Kvaliteta programa je padla, s tem poslušanost in prihodki od
oglaševanja. Danes je nekoč slavni Radio Koper le en od slabših lokalnih
radijskih programov. (Več v
e-knjigah Manipulacije
za Butalce, Zastraševanje novinarjev in Radio kot Radio Koper).
Čeprav sem večji del službovanja
urednikoval, sem pripravil okrog tisoč daljših radijskih oddaj (intervjujev,
reportaž, dokumentarnih in javnih radijskih oddaj) trajnejše vrednosti o
primorskih krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, običajih in
navadah, zgodovinskih dogodkih, NOB, slovenski vojni, izbrisanih, domoljubih, borcih,
primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in pomembnih ljudeh
našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi moralo biti shranjenih
še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh. Plaketa občine Koper za prispevek k razvoju
podeželja. Priznanje združenja TIGR, zlata plaketa ZZB Slovenije.
In kako mi je to RTV vrnil na
stara leta? Preberite si ta intervju, ki je bil objavljen »internem« glasilu
RTV. Ob tem pa pomislite, če so si že toliko upali objaviti, kaj šele v resnici
so mi počeli? Intervju
J. Skok, Naša leta, Kričač
Ali pa preberite to moje pismo
vodstvu RTVS: Pismo
brez odgovora
So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši
Radio Trst A, Loredana Gec: Istrska
srečanja – Miloš Ivančič
Po
upokojitvi, v času rušenja naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere
so se borili moji predniki, v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se
v spoznanju, da je še največ vrednot
domoljubja, humanosti in resnice, vključil v delo Združenja borcev za vrednote
BOB in veteranov Koper.
Zakaj
so me blokirali na Facebooku?
Avtorska izjava
Copyright
© Miloš Ivančič
Avtor oz. lastnik
spletne strani (portala) si pridržuje vse avtorske pravice objavljenega. .
Prepovedno je
kopiranja ali kakršno koli drugo prevzemanje ali prilaščanje vsebine brez
avtorjevega soglasja.
Prepovedano je
kakršno koli shranjevanje ali posredovanje podatkov s te strani, ki je lahko
uporabljeno v škodo avtorju oz. administratorju.
Kar je objavljeno
na tem spletnem mestu ne more biti uporabljen v škodo avtorja oz.
administratorja.
Avtor
oz. lastnik spletne strani ne prevzema nobene odgovornosti za to kar je vidno
oz. objavljeno na tej strani, saj so
možne razne oblike ponarejanja izvirne objave.
https://drive.google.com/file/d/14XW0da6t-VfZV4erW5L2H9iQhRC3R9kp/view?usp=sharing