Lepo pozdravljeni, Polonca

________________________________________________
2.03.05
Caos koncno sem na meji in se juter pozenem v pakistan, najdu sem tud mehanika da smo razdrli mortizer(dusilec tresljajev na golfu). To je bil pravi sov. Motozer se da razstavit do prafaktorjev, cist razsraufat, vse se da popravit, ce si v indiji.
Upam sam, da ne bo crknu, ker je bla tud fedra zlomljena in jo je mojster kr zaszajsu(zavaril) Miran prit se ucitv Indijo tu se dajo se dajo fedre svajsat.
Mam tud vse vize in upam, da bo slo ker je stvar taka, da sem iransko vizo dobil sam za preckat drzavo(tranzitno) in sicer za en teden, pole tega so mi hotli pakistanci zaracunat za svojo vizo 72 usd, sam za info njihova viza je v Turciji ko sem prihajal sem stala kakih 10 dolarjev. Na koncu smo se pogodili da mi dajo potovalno vizo za en teden(sicer jo dajo samo za tri dni pa nisem hotel mucit golfa in sebe) stane pa se vedno 30 usd kot vse druge vize.
Torej ce potegnemo crto, mam za pakistan in iran skupi dva tedna, naj brz pa jih bom precku ze prej. Po planu naj bi precku Pakistan v nekja dneh, v Iranu pa naj bi pozdravil nektere novo-stare znence.
Ja prav si cul, Sara je in naj bi spet potovala z mano. Po nacrtih bi naj prevozila z mano vse do Evrope pa se je zapletlo na iranski ambasadi saj Amricanom ne idajajo viz, oziroma je zelo tezko, da bi dobila vizo po tem, ko bi jo ze placala za res dobila in roko na srce, popolnoma jih razumem. Vse je seveda se zaostrila ponovna izvolitev Busha...
Tako bo Sara s svojo karto okoli svet odletela v London od tam pa v Grcijo. Ponovnbo nja bi se dobila v Turciji, ce bo slo vse po planih sevejda. In da z mano naj bi prisla v Slovenijo in kot naj bres predvidevas je rembo-tipa in je proti vsemu temu sranju, ki ga pocne njena drzava, je pa po tihem se vedno kriva, ne glede na to da misli da ni. Kasneje ima let iz londona v Zda.
Pot v raj, moj javni email, je bila svoj cas kar precej zalozena z materialom, kaj se je z vsem tem zgodilo nimam pojma, naj brz je kdo vse skupaj izbrisal. Res pa je, da tudi sam od kar nimam racunalnika, nisem kaj prevec posiljal gor.
Zadnje case precej berem, vecino v anglescini, kar je dobro me pa utruja, prebral sem prebral vse slovenske knjige, ki sem jih imel s sabo razen Hamleta, ki se ga ne morem spravit brat.
Aja Bojan, ce bos kaj videl Jevsnikovaga Bostjana, garbskega pijancka, ga uprasi, ce lahko zrihta e-mail od svojega zlahtnika matica iz mozirja, bo ze vedo kdo je.
Ce kdo ve za kako stanovanje v LJubljani naj spo0roci cim bolj poceni, kako lukno, edino kar rabim je postelja internet, mogoce kako klet, sam da mam mir pa internet, pa svoje kleti nocem z nikomer delit ker hocem mir....
Nc bom koncal, ce bo vse po sreci bom cez kak mesec doma, res je da zacnes dom pogresat takoj ko ga zapustis, res pa je tud, da se ti zacne zehat ze, ko se odpravljas domu.
Miran Kumer, povej gregacu naj kr zacne kupovat kister mislim, da je reku dvanjast kist, ce pridem domu z golfom.-ne pozabit.
Slovenija dezela kjer pticki civkajo
se to:vroce spremljal vsak gib vase nove pro ameriske vlade z desne.
markomurch@yahoo.com 
________________________________________________
ŠRI LANKA
Ne glede na to kateri letni cas oziroma mesec si izberes ne mores imeti slabega potovanja, ker je ze otok znacilno, da ce je na eno strani munsun, ga na drugi strani otoka nimas in obratno. Midva sva bila lani poleti en mesec in bilo je super. Imela sva samo en dan dezja.
Glede kart je pa tako, da je najceneje leteti s cesko linijo in moras karte rezervirati kar nekaj mesecev prej, drugace se pa da najti poceni variante z odhodi iz letalisc po evropi.
Lp, Tamara
+
miran
jaz sem se pravkar vrnil iz SL.
Pojdi na sever, v Jaffno, otok Delft (divji konji)...zanimivo, ni turistov, tu in tam pac nekaj vojakov.
Sicer pa je SL zanimiva, v lastni reziji poceni, ne potrebujes avto z soferjem, saj bos v tem primeru placal za sobo vec(ker bos posredno se placal njegovo sobo).Jaz sem npr. v Unavatuni (turisticni kraj spal za 300 RP .
Lokalni prevozi so 1 SIT/Km, potem pa si izracunaj, ce se ti splaca dati 2000Rp za soferja z avtom/dan.
+
Tamara
Ponavadi ti racunajo kolikor se jim zdi, vcasih je to na osebo ali pa na cel avto. Je pa res, da ne smes popustiti na njihovo ceno in vztrajati pri svoji.....splaca se ti uporabljati soferja le, ce si omejen s casom ali ce vas gre do iste destinacije kar nekaj.
Na dan pa porabis za prenocisce tam od 300 pa do 700 rupij glede na to kje spis in pod kaksnimi pogoji. Potem za hrano od 200 pa do 500 rupij in pa prevoz, ce uporabljas javni ne stane nic. No tudi za tri urno potovanje z avtobusom placas borih 30 rupij ali pa se manj.
V glavnem Sl je zelo poceni in ce imas dovolj casa jo brez problema vidis celo. Ne spusti Kalkudah beach in guest house: Simla Inn (jo najdes v Lonely Planet), ce zelis izkusiti sri lansko zivljenje in rajsko plazo.
Lp T.
+
Hvala vsem za odgovor
Tamara samo nekaj me zanima, če mi lahko poveš, kolko je menjalni tečaj dolar-rupij?
Kolko lahko računam, da bom potreboval denaraja tam za dober mesec?
lp miha
+
Miha zivjo,
koliko je menjalni tecaj ne vem tocno. Midva sva v enem mesecu porabila 300-340 funtov na osebo. Nisva ne vem koliko razmetavala, sla na budget pa tudi nisva.
Ce gres na budget lahko brez problema pridez cez s 100.000 sit...
Ej ker si omenil za dober mesec,...saj ves, da imajo 30 dnevni vstop v drzavo brez vize?
lp, T.
_____________________________
Zdravo,

Mi smo bili septembra na Šri Lanki in bilo je odlično,najeli smo šoferja na letališču, v Colombo, ko smo pristali na letališču. Je ful agencij in sploh ni problema, šofer, ki je bil tudi vodič in zraven še prenočišče z zajtrkom nas je stalo 20 dolarjev po osebi,videli smo zelo veliko za 11 dni

Bilo je super, hrana uredu in zelo poceni v lokalnih restavracijah. V Unawatuni smo ostali 5 dni, prijeten zaliv in dobro za kopanje. Takrat je bil sicer monsun na tej strani otoka, toda nevihto smo imeli samo enkrat, pa še to slabe pol ure, drugače pa je bilo je veliko sonca z oblaki. V Unawatuni ti priporočam restavracijo Hard Rock resturant, ki je na plaži, imajo odlično hrano, dobre porcije in smešne cene!

Najcenjeje je bilo leteti z Čehi-ČSA, karta je stala tam okrog 550 evrov, ampak bilo je ful zasedeno in smo leteli z Emirates, iz Ljubljane preko Munchena in Dubaja do Colomba in nato še stop over na Maldivih za par dni, tam okrog 200. 000 sit z taksami vred. Bilo je cool!

Obiskali smo Kandy, obisk templja zob-a, cena cca. 2,5 dolarja,obisk njihove folklore cca. 3 dolarje. Sigirija, levja gora, cena 15 dolarjev za vstop po osebi in še vodiču smo dali po 1 dolar. Pinawela-slonja sirotišnica cca. 5 dolarjev, Habarana-jahanje slonov za slabih 40 minut cca. 20 dolarjev. Nato smo ostali 5 dni v Unawatuni, prijeten zalivček, cca. 5 ur vožnje od Colomba, Nuwara Elija in ob obali Mirisa itd... .

Bilo je čudovito vreme, skoraj nič dežja čeprav je bil monsun. Obiskali smo tudi Nuwara Eliya, kjer so nasadi čajev in pokrajina je fantastična, obiskali smo tudi tovarno čajev in začuda nismo nič plačali. Leteli smo z Emirates iz Ljubljane preko Dubaja do Colomba in nato še za 5 dni na Makdive, bilo je super!

Lep pozdrav

Mare

________________________________________________

  Sri Lanka
Prijateljica je bila tam konec avgusta, zacetek septembra.
Pravi (citat):
"drgač pa najbolj je ugodno it tja od
januarja do nekje aprila, ker je tud vreme najboljše. mogoče že december sam
rajš januar. sam cenovno je pa ravno obratno. od januarja do aprila (nekje) so
cene najdražje - vsaj če gledaš ponudbe agencij drgač pa po moje niti ni
razlike, sej tam je ful pocen vse. razen pri letalski karti se ti pozna. je
cenejša polet - junij - oktober. zdej če hočeš it raziskovat šri lanko in te
ne moti monsun- ki pa ni ravno vsak dan- midva sva ga mensezdi doživela le
trikrat pa še to sej veš za 5 minut in pol čez 5 minut je že vse suho. sam
vlaga je pa u iber večja, ravno zarad tega hitrega izparevanja, pa če se nočeš
kopat v morju - potem je praktično vseen. sam jaz če bi zdaj še enkrat
izbirala bi šla pol pozim, ker je ful več odprto- mislim plaže pa bari ob
plažah, pa razne tako imenovane restavracije. mislim več se dogaja, pa ful
lepše je. morje je menda kot na madivih - turkizno modro in čist mirno. vsaj
tako so nama razlagal, pa po slikah sodeč je res. drgač je morje v tem našem
poletnem času čist za en ****. res valovi ogromni, povsod rdeče zastave sploh
ne morš it plavat - razen če najameš kakšnega domačina da te odfura na skrite
čudovite rajske plaže, kjre korale ščitijo velike valove - sam tega je ful
malo. sranje zarad morja je tud v tem ker sploh ne moreš snorkat - pa ful maš
za videti, podvodni svet je ful pester še posebi zaradi čudovitih koral. če
greš polet tja lahko na to kar pozabiš, kar je men velika škoda. sam sej drgač
pa to so tropi vroče je skoz sam res ta vpliv monsuna se kar pozna. aja pa še
piha ful (v času monsuna)."
petty

__________________________________________
Hej hej.
Glede letalskih vozovnic je stvar v osnovi nekak taka:
Vse te agencije, ki ti prodajajo karte v Sloveniji majo pogodbe z letalskimi prevozniki in non-stop racunalnisko povezavo v njihov booking center. Razlikujejo se samo po tem katerih prevoznikov imajo licence. Cene so v dolocenem trenutku pri dolocenem prevozniku razlicne (zelo varirajo, odvisno od ekonomskih for), tvoja sreca pa je da trofis tocno dolocen trenutku ponudbo letalske karte pri licencni agenciji. Karte pri prevoznikih se bookajo non-stop v agencijah kjerkoli na svetu, zato moras meti predvsem sreco.
Obstajajo neke varke, ko ti agencija booka drago karto in potem sproti spremla za cenejse in jo zameja, sm ponavadi je to nateg, ker zadni teden itak zlo tezko kje drugje dobis karto in si tako prisiljen vzet prvotno.
Potem je tudi vazno za koliko casa je karta (1, 3, 6, 12... mesecev), torej datum povratka in ce leti prestopni let isti dan oz. moras cakat en dan npr. v Zurichu (ponudba za marec pri STA LJ, SwissAir...cca.140kSIT.). Jst sm letel z Adrijo do Pariza in z FranceAir v Delhi. Pri povratku sem sicer cakal v parizu 8 urc na Adrio (ni sile, sm mel lih cas skoct pod Eiffla na kofi in fr.roglicek). Ne pozabi na popust, pri FranceAiru imajo mladi do 26ga leta 25% popusta... Kostalo me je vse skupaj 131kSIT z taksami in vsem, trofil sm pa ponudbo pri Thalati (med Slonom in Kompasom na slovenski), nimam pa nobene slabe izkusnje. Karto lahko bookas ful prej (tkoj ko se pojavi ponudba pri prevozniku), placas pa do 3 dni do leta in s tem tudi potrdis da dejansko gres. Potrdit moras tut povratni let 3 dni prej, kar ti lahko naredi agencija (posles jim mail), ker drugace da letalisce tvojo karto v lastminute, ti moras placat kr dost za spremembo.
Pri razlicnih ponudnikih se da tud kombinirat mesta prihoda in odhoda, kar ti ful priporocam. Jst sm tko priletel v Delhi, odletel pa iz Bombaya.
Lepo potovanje ti zelim in sori ker sem bil tako obsezen (mogoce se komu pride prov).
Luka
________________________________________________
Živjo!
Ker načrtujeva enomesečno popotovanje po Šri Lanki (julija), naju zanima, ali je potrebna viza in kje se jo dobi.
Zanimajo naju tudi informacije o kakšnem malo daljšem trekingu po Šri Lanki (po možnosti brez najetega vodnika in ne preko turistične agencije).
V primeru če veš kje se da dobiti ugodne letalske vozovnice, te prosiva tudi za te informacije.
Najlepša hvala!
Rok & Sara
+++
Rok in Sara!
Tudi midva z možem sva pred štirimi leti preživela mesec julij na Sri Lanki. Vize nisva potrebovala, mislim pa, da tudi sedaj ni nobenih sprememb. Letalske karte so nama uredili kar na Kompasu, potovala pa sva z Air Lanko. Mislim, da karte niso bile drage, kolikor pa sedaj spremljam cene, so se kar krepko podražile.
Kar se tiče cen na otoku, za malo denarja živiš kot kralj. Predlagam vama, da si privoščita počitnice v Unawantuni, ker je to res najlepša plaža, kar sva jih videla. Majhna, a lepa. Na treking nisva šla (tudi slišala nisva, da bi bilo to kje možno), srečala sva le tri popotnike, vsi pa so se odločili za krožno turo po otoku. Če bosta šla julija, vama priporočam ogled festivala v Kataragami.
Pa srečno pot!
Mojca

________________________________________________
Janin!
Verjetno vas ogromno ljudi nadleguje s tisočimi vprašanji in...no, na žalost sem tudi jaz ena izmed njih. S prijateljicami smo se menile, da bi drugo leto odpotovale v Indijo za en mesec. Seveda vprašanj je več, kot samo tisoč. Najbolj me zanima to, za koliko denarja - z let. karto vred - bi se dalo v Indiji solidno preživeti? Pa na kateri konec Indije se najbolj splača oz. bi ga vi priporočili? Aja, pa še to: To je naša prva pot izven Evrope ( pa tudi zeh je bilo bolj malo) in zato me zanima ali je sploh pametni iti na tako prvo, dolgo pot v Indijo? Govora je bilo tudi o Sri Lanki.
No, zaenkrat bi bila nadvse srečna, če bi mi lahko odgovorili na teh par vprašanj.
Lep pozdrav,
Maja
***
V Indiji se pripravite na kulturni šok, ki je včasih kar precej močan. Če niste prepričane, bo morda bolje, da greste za začetek na Tajsko, ki je prav tako eksotična, a čustveno mnogo manj naporna.
Cena letalske karte bo verjetno okrog 130.000SIT, tam pa boste zapravile od 3 do 20 dolarjev na dan - odvisno, koliko si boste privoščile.
Kaj obiskati? Možnosti je seveda ogromno. "Klasiko" predstavljajo Delhi, Jaipur in Agra, priporočam ti še votline Elora in Ajanta blizu Aurangabada ter (pozimi) puščavska mesta okrog Jodhpura. Če imate dovolj časa še državo Goa, ali pa indijsko Himalajo.

janin

________________________________________________
Pozdravljeni,
septembra se odpravljam v Indijo (natančneje: Goa) in imam nekaj vprasanj. Kje v Goi so najlepse plaze,ugodni hoteli (ne bungalovi), kulturne znamenitosti(tiste najbolj zanimive in vredne ogleda; časa bo namreč le 14 dni),.Poleg tega me zanima se to, koliko sit je ena rupija in ali se jih dobi tudi v Sloveniji (in kje).
Za odgovor se ze vnaprej zahvaljujem.
LP Jelena
jcvetk@yahoo.com
***
Vsa indijska zvezna država Goa je ena sama velika plaža in izbira je velika, na splošno pa pričakuj, da bodo na najbolj urejenih plažah tudi najdražji hoteli.
Okusi so seveda različni, zato ti težko konkretno svetujem. Našla boš vse, od razkošnih hotelov do hipijevskih naselij. Sam sem se kar lepo imel v Colvi, kjer so med slamnatimi kočami ceneni penzioni s skupnimi ležišči, na obali pa vsako jutro lahko opazuješ ribiče, ki se z ulovom vračajo na obalo v čolnih iz palmovega lesa, sešitega (dobesedno) s tankimi vrvmi. Res pa je, da morje zaradi drobnega peska ni ravno kristalno čisto.
Goa je eno od redkih mest v Indiji, kjer si lahko izposodiš motor. Pojdi si pogledat katero od portugalskih trdnjav in vasi v notranjosti države, ki za krepkih nekaj desetletij zaostajajo za moderno Indijo.
janin

________________________________________________
Zdravo Janin!
Z bratrancem se odpravljava za dva meseca v S. Indijo in Nepal verjetno v začetku septembra. Nameravava obiskati Ladak, zato tudi greva tako zgodaj. Zanima me, kakšno vreme lahko pričakujeva zaradi monsuna (letiva v Delhi)? Prelazi, ki vodijo v Ladak so menda odprti le od maja do novembra. Ali obstaja možnost, da bova prepozna pri vrnitvi nazaj iz Ladaka (da ne ostaneva ujeta čez zimo tam!)? Kakšne so avtobusne povezave v S Indiji (kjer se konca železnica), oziroma druge možnosti transporta?
Vem da sem nanizal cel kup vprašanj, upam da niso preveč podrobna, ampak ne veva na koga se lahko obrneva za te informacije. Lepe pozdrave s Primorske vam pošilja
Matej, Tolmin
***
September bo verjetno kar v redu. Idealni čas za obisk Indije je na splošno jesen, ko je vreme najbolj prijetno, a dežela je velika in splošna pravila veljajo le deloma.
Septembra bosta v Delhiju doživela še zadnji kos monsuna, kar pa ni nujno slabo - najbolj vroče in neprijetno je obdobje pred monsunom - aprila in maja.
Tudi sam sem slišal, da do novembru v Ladaku s snegom ne bi smelo biti večjih zapletov, a saj sam veš, kako je z napovedovanjem vremena. Če ne mislita ves čas ostati v Ladaku, si oktobra raje ogledujta dolino Gangesa, ali pa kak drug del Himalaje - npr Darjeeling!
Avtobusi praviloma vozijo v vsa dostopna mesta. Če jih ni, jih nadomestijo džipi, ki niso pretirano dragi. Pripravi se na vratolomno vožnjo po robovih prepadov!
Ko se vrneš(ali pa že prej), nam javi, kako je bilo!
janin

________________________________________________
Živijo Janin,
Sem redna gledalka tvoje oddaje, ki se mi zdi zelo zanimiva in poučna. Rada bi ti postavila nekaj vprašanj glede potovanja,na katerega se s prijateljico odpravljava konec julija. V lastni režiji greva za štiri tedne, potem pa še za približno en teden v južno Indijo. Ali imaš kaj lastnih izkušenj v zvezi s to turo (glede letalskega prevoza in kako se tam najbolje splača potovati, kakšne so tam cene)? Preštudirali sva že veliko knjig o Šrilanki in prebrali kar nekaj potopisov, vseeno pa so dobrodošli tudi nasveti takega popotnika, kot ste Vi. Omenila pa Vam nisem tega, da greva na Šrilanko na poroko. Moja dolgoletna dopisovalka se bo meseca avgusta tam poročila in tako sva sklenili, da greva in pri tem raziščeva čim večji del Šrilanke in kolikor nama bo pač uspelo južne Indije.
Če Vas zanima še kaj več in če imate slučajno kakšne koristne napotke, se mi prosim oglasite.
Lep pozdrav,
Adriana
+
Šri Lanka je za spoznanje dražja od Indije, ki pa je za naše standarde ZELO poceni. Dežela je zelo slikovita, ljudje pa po splošni oceni izjemno simpatični. Slaba novica je le to, da so od turizma že rahlo pokvarjeni. Za razliko od Indije bosta morali za ogled znamenitosti (celo templjev, ki so povsod drugod brezplačni) plačevati tudi do 20krat več kot domačini.
Upam da se bosta s potovanja oglasili in napisali še kaj več o poroki in o vajinih drugih dogodivščinah.
janin

________________________________________________
Pozdravljeni
Imam vprašanje in sicer, julija letos se s punco odpravljava na potovanje.Točne destinacije še ne veva, razmišljava pa o kakšnem eksotičnem otoku (okolica Indije, Maldivi ali kaj podobnega, predvsem je važno da ni skomercializiran, spanje v kolibah, lahko tudi Afrika.....)
Zanima me okvirna cena, do kam se leti, spanje.....
Hvala že vnaprej!

Jure
Če ne maraš komercialnega turizma, potem Sejšeli, Kanarski otoki in Maldivi najbrž ne bodo zate. Lahko poskusiš z Zanzibarjem(SLIKA: ) (ki pa je precej drag), Pembo, ali Lamujem v vzhodni Afriki, v Aziji pa imaš mnogo možnosti. V indiji so najbolj odmaknjeni Andamanski in Nikobarski otoki, na Tajskem so najbolj znani otoki Phuket, Samui, Phangan, Samet in otočje Phi Phi.
V Indoneziji je možnosti nešteto. Mnogi priporočajo otoke Gili pri Lomboku. Sam imam dobre izkušnje z Lovino na Baliju in otokom Komodo. Prenočevanje na le-tem sicer ni pretirano poceni, ker je zaradi znamenitega komodoškega zmaja ves otok razglašen za zaščiten narodni park, vendar je bivanje na njem zelo prijetno. Dobil boš kočo na lesenih kolih in poleg zmajev cele dneve opazoval nenavadne srne, jelene, divje svinje, kakaduje, rakovice, pajke in gekone, ki se, vsi po vrsti, človeka skoraj ne bojijo. Na dolgih sprehodih po okoliških hribih boš našel množico neverjetnih rastlin, kopal pa se boš na peščenih plažah, ki so s svojimi kokosovimi palmami že skoraj kičasto eksotične.
V Lovini si za nekaj rupij lahko izbereš eno od štirih dimenzij bambusovih koč (največje so celo enonadstropne) in zjutraj opazuješ delfine, ki skačejo okrog čolnov, popoldne pa se potapljaš med najlepšimi koralami in tropskimi ribami. Če bi ribe rad videl od blizu, vzemi s seboj malo kruha!
   Vzhodnih Karibi so praviloma zelo dragi, cenejši pa so otoki ob obali Jukatana. Poskusi z otokom Mujeres v Mehiki, ali Key Caulker v Belizu.
Janin

________________________________________________

31.3.04
Katmandu
Sva v tibetanskem hotelu s korejsko restavracijo. V Katmaduju ima skoraj vsak hotel na vrhu svojo teraso, tako da lahko uzivas pogled na mesto in okoliske gore, ki so okrog in okrog. Te gore so v vecini tudi razlog zakaj toliko agencij ponuja organizirane trekinge in zakaj vecina turistov potuje v Nepal. Seveda pa je v ospredju Mont Everest vendar za tiste, ki so res dobro pripravljeni in ki imajo veliko denarja, saj stane tak pohod za skupino 50.000$. Midva se nisva odlocila za nobeno od teh moznosti, ker ze imava tako ali tako prevec kondicije. Sva pa se malo razgledala po Katmanduju. Sla sva do hinduisticnega templja (Pashupatinath), kjer je nekaj sadujev - to so t.i. sveti mozje, ki samo sedijo, kadijo travo, meditirajo, pozirajo in ne delajo nic drugega. Vsi imajo dolge lase spletene v drede, obleceni pa so v rdece, oranzne ali rumene halje. V bistvu je bil ta tempelj (oz. bilo jih je vec) isti, kot tisti v Indiji. Tudi tukaj imajo svojo sveto reko in zgejo mrtve, kot v Varanasiju. Je pa najpomembnejsi hinduisticni tempelj v Nepalu. Ima poseben pomen zanje in je "omenjen" v vsakem uradnem kraljevem sporocilu.
Nato pa sva se odpravila se naprej do budisticne STUPE (Bodnath), najvecje v Nepalu in ene vecjih v svetu. Kaksna sprememba. Takoj, ko sva stopila semkaj se je zdelo kot raj. Vse bolj umirjeno. Ko vstopis zagledas res ogromno stupo in vse okrog nje molilne zastavice, ki plapolajo v vetru in vsemu dodajo se lepsi pogled. Takoj po vstopu se podas na levo stran (tibetanci oz. budisti grejo vedno v to smer) kjer so ob stupi spodaj luknje z molilnimi mlincki, ki jih obracajo in na ta nacin molijo. Vseh lukenj okrog stupe je 147 in v vsaki luknji je 4 ali 5 mlinckov. Ti ljudje - tibetanci oz. vsi budisti so cisto drugacni od drugih - nasmejani, nevsiljivi res pristni. Menihi so obleceni v rdecerumene halje, kratko ostrizenih las in noben te ne gnjavi, ce ga kaj vprasas ti ljubeznivo odgovori, ce ga vprasas ali ga lahko slikas se siroko nasmehne in privoli brez stegnjene roke. Okrog te stupe je se sirsa ulica in polno majhnih trgovinic s spominki, gostilne, restavracije... Tukaj sva prezivela vecino dneva zadovoljna nad spokojnostjo, ki vlada tukaj, ne glede na to, da je veliko ljudi.
Drugace pa bolj ali manj zabusavava in hodiva po centru Katmanduja, po njegovih ulicah ob tisocerih trgovinicah in gostilnah. Katmandu je raj za nakupovanje. Misliva se obiskati opicji tempelj in ce bo zanimivo, bova kaj napisala.
Kupila sva ze tudi letalske vozovnice za Bangkok. Odhod 6.4.04.

28.3.04
Nepal
Iz Jaigona sva se odpeljala do Siligurija, od tam pa proti Nepalu oz. do meje. Z rikso sva se odpeljala preko meje, si uredila vizo (30$ + 1 slika), od tam pa do Itahari-ja, kjer sva ostela eno noc. Drugi dan pa na avtobus do Janakpur-ja.
Obiskala sva Women's development centre, ustanovljen leta 1989, kjer dela okoli 50 zensk, ki prej se iz hise niso upale. Ukvarjajo se z mithila umetnostjo - tradicionalna umetnost, tisto, kar so pocele doma npr: okrasevanje his, slikanje, sivanje, loncarjenje... Zasluzijo mesecno placo okoli 1500-3000 nepalskih rupij (1 rupija je okoli 2,7 sit). Imajo se kr fajn, saj jih noben ne gnjavi, delat pridejo okoli 9 zjutraj pa do 17-ih.
V Janakpurju sva ostala 3 dni, pa ne zato, ker bi hotela, ampak zato, ker so nekaj strajkali, bile so nekaksne blokade... Zato avtobusi niso vozili dva dni. Tretji dan pa nama je koncno uspelo dobiti karte za 6.30 zjutraj. Naj bi se vozili 9-11 ur, mi pa smo se vozili celih 17 ur (za 375 km). Si lahko zamislite, od tega smo verjetno 7 ur samo stali in nic drugega. To je bilo res grozno, pravi preizkus zivcev. Vendar sva prispela srecno v Katmandu. Sedaj sva tukaj ze tretji dan in nama je zelo vsec. Je zelo turisticen, imajo ne boste verjeli trgovine malo vecje, pekarne in normalne gostilne. Ko si ga bova bolj podrobno ogledala in kaj zanimivega dozivela, se spet oglasiva.

Indija - povzetek
Zelo radi se slikajo z belci in se zahvaljujejo zato.
Male otroke ucijo, da ko vidijo belca, da ga pozdravijo z HELLO, nekateri pa jih naucijo stegovati roko in prosjacit. Desno roko dajejo k ustom (kao lacen sem), nekateri jokajo, punckam pa ponavadi dajejo v roke majhne otroke, da se ti se bolj zasmilijo. Vendar pa so nam nekateri povedali, da za skoraj vsemi temi prosjaki stojijo t.i. sefi, ki poberejo vecino denarja, ce ne kar vsega. Tako imas te, ki prosjacijo, smetiscne ljudi, ki na velikem kupu smeti sortirajo smeti, ali jih pospravljajo..., prakticno zivijo tam in pa seveda pohabljene ljudi na res grozljiv nacin kar sem ze enkrat omenila. Ko to prvic vidis in dozivis, bi se najraje nekam skril, ali pa vsem nekaj dal, toda scasoma se tega navadis in jih ignoriras ali celo odzenes. Kajti oni bi te vsega slekli, vse pobrali, potem pa bi se ti verjetno smejali. Custva res nimajo razvita, kar ni niti cudno.
Samo zamislite si, da te okoli 100 ljudi na dan prosjaci.
Z drugimi besedami pa bi lahko tudi rekli, da so kar komot narod. Na ulicah pocnejo vse mogoce stvari kot so: britje, ciscenje cevljev, uses, kuhajo, popravljajo cevlje, likajo... V glavnem se vse dogaja ob cesti in tisti, ki si to lahko privoscijo, si vsekakor.
Tako in se vec je to podnevi. Ponoci pa je povsem druga pesem. Ko pospravijo svoje stvari, se odpravi kar vecina spat na ulicah, nekateri, ki nimajo te srece pa kar ob cestah - glavnih - na zidu, kjer je prostor samo za macke... Prav grozljivo ko to vidis in to smo videli prvo noc, ko smo prispeli v Delhi. Nekateri imajo nekaksne barake iz kolov z nekimi cunjami pokrite, vcasih ne ves ali so sploh se zivi. Baje so pred 10-20 leti kar pobirali mrtve kot smeti. Ti, ki vozijo rikse, ponoci kar na njih zaspijo, vidis pa tudi take, ki vlecejo neverjetno tezke tovore, ki bi jih pri nas samo krave vlekle, za par rupij na dan. Zenske vecinoma ne delajo, ker dolgo tudi niso smele. Danes jih vidis predvsem prosjacit, cistit WC. Jih je tudi manj kot moskih, saj so jih dolgo pobijali (ponekod jih se danes), ce se je rodila puncka, tako, da imajo moski velik problem s poroko, ker jih preprosto ni dovolj (zensk).
Da pa ne bo vse tako bolj temno, je bogatih tudi veliko, samo da jih ne vidis kar tako na takih nepomembnih ulicah, ampak v boljsih restavracijah, trgovinah, ponavadi so vsi debeli, predvsem zenske. Po tem jih najbolj locis.
Zanimivo je tudi to, da nismo nikjer nasli, tudi v velikih mestih ne, velike trgovine kot je pri nas TUS ali kaj podobnega. Imajo pa ogromno druge robe: cunje, kic..., tako veliko, da ne mores verjet.
Tako bolj na kratko o Indiji, ki smo jo videli in to je res mali del te ogromne dezele.

20.3.04
Bhutan
Iz Sikkima oz Gangtoka smo se odpeljali 4 ure voznje do Siligurija, od tam pa sva pot nadaljevala sama. Se 4 ure sva se vozila do Jaigona (mesto cisto blizu Bhutanske meje). Bila je ze tema in sva si poiskala hotelsko sobo za 300 rupij. Malo sva se se sprehodila po mestu in ugotovila, da je bhutanska meja cisto blizu, tako da lahko gres pes. Ker sva bila zelo utrujena, sva sla najprej jest in to v hotelsko restavracijo, po dolgem casu nekaj kulturnega (na nivoju). Ker se nama ni dalo iskati drugega kraja za jest oz. vse zapirajo ze ob 8 in grejo s kurami spat, sva se odlocila za to restavracijo in ugotovila, da so cene iste kot na ulici, hrana zelo dobra in ambient ter odlicna postrezba (kar se je zgodilo prvic do sedaj). Ko sva se tako lepo napapcala, sva odsla spat.
Drugo jutro sva sla v imigracijsko pisarno in povprasala kako lahko greva v Bhutan. Ce hoces v Bhutan, potrebujes vizo in se placat moras 200$ za vsak dan bivanja. V Lonely planetu pa je Simon nasel informacijo, da lahko gres v Jaigonu cez mejo brez tega (edina omejitev je, da se vrnes do 10 ure zvecer nazaj). Torej - to sva hotela preveriti in sva in drzi. Nihce sploh ne vprasa nic, ne gleda dokumentov, samo pozdravijo te in se smejejo. Sva skoraj edina turista, zato sva zelo zanimiva za domacine. Neverjetno kaksna razlika je samo korak vstran od Indijske meje. Vse je bolj cisto, tiho, nic riks, samo taxiji in osebni avtomobili, kar je za Indijo (to kar smo mi videli) prava redkost. Ogledala sva si en tibetanski samostan, se malo pogovarjala z 13 letnim menihom, prepesacila skoraj celo mesto, poskusila bhutansko hrano, nad katero nisva prevec navdusena. Npr. dobila sva caj z kravjim maslom in soljo (bljak). Skoraj sva odsla ze na drugo stran, ko naju dva ogovorita in to dva angleza, ki smo ju spoznali na vlaku iz Kolkate. Zmenili smo se, da gremo na pivo (35rupij). Nato sva vseeno odsla v hotel, ker sva bila utrujena in sva sedaj spet, ko to pisem, v Bhutanu. In to je to. Kako pa bo, ko bomo spili kaksno pivo, pa ne vem.

Sikkim
v Sikkimu nismo videli nic posebnega ker je bilo slabo vreme, pogledali smo si edino razstavo orhidej, ki so simbol Sikkima. Smo pa dobro jedli. V Indiji nam je najboljsa kitajska hrana in se tibetanska.

Darjeeling
Po 14 urah voznje smo prispeli v NJP od tam pa smo vzeli jeep in se odpeljali v Darjeeling. Bilo je krasno, ko smo se vzpenjali ker ni bilo vec videti taksne gnece, ampak samo zelenje in nasadi caja.
Darjeeling je 2134m visoko in tudi precej bolj mrzlo. Ima nekaj cez 100.000 prebivalcev. Prvi dan nas je malce zeblo, saj je bilo okoli nule ponoci. Pa tudi spali smo v enem gnilem hotelu, ki je bil ze cisto vlazen in brez tople vode v kopalnici. Naslednji dan pa smo se prestavili v boljsega (ce koga zanima v katerega lahko gre na www.dekeling.com). Seveda smo si privoscili njihov caj, predvsem Simon je prisel na svoj racun.
Smo pa mislili, da sploh nismo vec v Indiji, saj je atmosfera povsem drugacna.
Vse je bolj zeleno, ljudje so ze bolj posevnooki ter drugace obleceni. Veliko je tudi tibetancev, ki so pobegnili iz domovine. Ogledali smo si ZOO, kjer so same himalajske zivali. Sibirski tiger, rdeca panda, leopardja macka, leopardi, tibetanski volki, himalajski medved, jaki, sakali, opice... Najlepsa med njimi pa je rdeca panda - kot plisasta igracka.
Drugi dan pa smo se odpeljali v en tibetanski samostan (GOMPA), zavrteli molilne mlincke, poslikali male menihe, ki so igrali nogomet.
Urejali smo dovolilnice za Sikkim. To je bila sele ena procedura. Najprej smo morali iti v eno pisarno na enem koncu Darjeelinga, da smo dobili stempelj, nato na drugi konec, potem pa bi morali iti se enkrat nazaj, pa je zmanjkalo casa in volje, saj so vse poti zelo strme, ker je ves kraj v enem samem bregu.

13.3.04
Kolkata
Prejsnjic sem napisala, da se bomo vozili 10 ur, vendar je trajalo skoraj 17 ur, si lahko zamisljate???
Ampak kar je tu je, sedaj se nahajamo v Kolkati, mestu ki nas je presenetilo glede higiene in krav. Zakaj krav - zato ker jih tukaj ni. Vlada je sklenila, da jih umaknejo ne vem kam.
Kaj smo tukaj poceli?
Prvi dan smo iskali Bangladeski konzulat, ga nasli vendar isti dan nismo mogli nic urejat, ker je bilo ze prepozno. Midva pa sva drugi dan iskala Tajski konzulat, ga nasla, ter si se v istem dnevu uredila vizo. Stala naju je 1250 Rs za enega (1Rs = 4.40sit). Vozila sva se z Metrojem, z motor rikso in pesacila, tako da nama je sel skoraj cel dan. Za Banglades pa smo se za sedaj odlocili, da ne gremo.
Mesto Kolkata je drugo najvecje v Indiji z 13 mio prebivalci. Samo se v tem mestu so riksarji, ki sami vlecejo, povsod drugje jih vec ni. Baje dozivijo povprecno 30 let. Vceraj smo sli v botanicni vrt in v Kali tempelj (Kali - ena izmed mnogih boginj) in zopet je minil en dan. Danes bova mogoce sla do grobnice matere Tereze. Vsi dobro veste kdo je bila mati Tereza in naj vam povem, da ni cudno, da je ostala tukaj, saj je se danes veliko otrok, ki nujno potrebujejo pomoc. Srecali smo mnogo turistov, najvec Japoncev, vceraj sva se pogovarjala z enim iz Spanije, ki je ze 4 mesece v Indiji, ostal pa bo se 4 mesece.
Danes je tukaj 31 stopinj (dopoldan), zato se bomo odpravili v bolj sveze podrocje. Vceraj namrec smo si rezervirali vozovnice do Darjeelinga. Ne cisto do tja, ampak eno mesto prej, ki pa ga sedaj na pamet ne vem. Ob 19.15 imamo vlak, pridemo pa ob 8 zjutraj tja. Simon se ze zelo veseli, saj bo pil caj, ki ga ima najraje.

9.3.04
Varanasi
A vas se zebe? Mi ze kar posteno svicamo.
Vceraj smo prispeli v Varanasi po 10 mukotrpnih urah in skoraj nemudoma zaspali. Se prej smo sli v Burger King, kjer nimajo nicesar z mesom.
Danes pa smo si ogledali sveto reko Ganges. Je zelo umazana, saj se v njej vsi kopajo, samponirajo, perejo perilo, mecejo cvetje v plasticnih vreckah, nato pa se pridejo na vrsto bivoli... Po reki smo se peljali s colnom za 80 rupij (320 SIT) in tip, ki je vozil nam je malo razlagal. Ker verjamejo ti ljudje, da je ta reka sveta jo seveda tudi pijejo, zobe umivajo... Poleg tega pa se na dveh mestih sezigajo trupla ter jih nato pomecejo v reko. Vsi bi radi bili sezgani tukaj, vendar pa je ta procedura zelo draga zanje 3000 - 5000 rupij. Na obrezju reke so tudi nekaksne hise kjer stari oz. bolani ljudje cakajo na smrt.
V glavnem - lahko si ustvarite svojo sliko o Gangesu.
Sedaj pa cakamo, da bo ura 18.30, kupili smo namrec vozovnice za vlak do Kolkate, ki vozi od 11 - 14 ur.

7.3.04
Khajuraho
Sem smo prispeli ob 17 uri in moram povedati, da smo si kar oddahnili, kajti cesta je bila katastrofalna. Je zelo lepo majhno mesto z majhnim jezerom ter templji, za katere se se do deanes ne ve zakaj so jih zgradili tukaj saj so dalec od velikih mest. So zelo lepo ohranjeni, na njih so upodobljene figure bogov, boginj, prizorov iz vsakdanjega zivljenja. Njihova posebnost so eroticni prizori.
ozvedeli smo, da ima lastnik rudnike diamantov, v tem mestu 7 hotelov, vecina casa prezivi v Evropi najvec v Belgiji. Tako govori.
Dogovorili smo se, da nes odpelje z dzipom gledat slapove, dzunglo, zivali... za 300 Rs (to je prb. 1200-1300 SIT). Vendar pa so pri nas slapovi veliko lepsi, tudi dzungla ni bila to, kar smo pricakovali, videli pa smo opice Langurje, gazele to je vse. Ko smo prispeli nazaj, nas je ta lastnik, Radj po imenu, povabil na svoj dom nekaksno hiso na drevesu. Malce smo oklevali, saj je imel s sabo dva osebna strazarja s puskami. Seveda smo ga vprasali zakaj jih potrebuje, odgovoril nam je: "za vsak slucaj". No in se odpravimo. Spotoma smo "pobrali" vodicko iz Nizozemske. Bilo je kar zanimivo, malo smo jedli, pili in peli ter filozofirali, nato pa smo se odpravili nazaj. Med potjo nazaj smo se ustavili ob cesti pri nekaksni gostilni, ce se temu lahko tako rece, saj gostiln prakticno ni, ampak so nekaksne domace kuhinje, stojnice ob cesti. Radj je narocil hrano - to bi morali videti kako so vsi "skakali" okoli nas, predvsem pa okoli njega, kot da je prisel najbolj pomemben indijec. Mimogrede denarja je imel res veliko in se z njim prav lepo bahal, vse nam je on placal.

7.3.04
Na ta dan je praznik Holi, ki bi ga lahko primerjali z nasim Pustom, saj tudi oni odganjajo zimo, samo da ne z maskami ampak z metanjem barve v ljudi. Midva s Simonom nisva mrdnila iz sobe, radovednost sva si potesila tako, da sva dogajanje opazovala z balkona. Vsi ostali pa so odsli ven in se vrnili kot mavrica.
Za konec naj povem se to, da smo se odlicno navadili na tukajsne razmere in se imamo enkratno.

Agra
Nasli smo hotel na ful dobri lokaciji in sicer cisto na vrhu smo lahko
ogledovali Taj Mahal kolikokrat nam je srce pozelelo. Takoj drugi dan
zgodaj zjutraj smo se odpravili do njega. Palca je zelo lepa . Zgraditi
jo je dal Shah Jahan za svojo drugo zeno Mumtaz Mahal, ki je umrla pri
porodu 1631. Smrt zene mu je skoraj zlomila srce, da je osivel cez noc.
Se istega leta je ukazal zgraditi to grobnico. Gradilo jo je 20000 ljudi
iz Indije in centralne Azije. Nekaterim so pozneje poskodovali roke ali
oci, zato da ne bi mogli nikoli vec ponoviti vzorca, ki so ga tukaj
ustvarili. Zgrajen je iz belega marmorja. Gradnja je stala 3 milijone
rupij to je okrog 60 mio. danasnjih US dolarjev. Okrog palace je obzidje s
tremi vhodi: glavnim, vzhodnim in zahodnim, znotraj pa lepo urejen park.
Shah Jahan je nekaj zadnjih let prezivel zaprt v tej grobnici (zapreti
ga je dal brat) saj je ljudstvo skoraj obubozalo zaradi njegove
obsedenosti. Brata je sicer se prosil, da naj zgradi po njegovi smrti se
crni Taj Mahal, vendar se to ni zgodilo.

________________________________________________
2.3.
Pozdravcek!
Naj vam malo nasplosno povem kaj o Indiji, ki smo jo do sedaj videli.
Krave so povsod, saj kot veste je krava v Indiji sveta zival. Zato se lahko seta kjerkoli ji pac pase. Najdes jih na cesti, kjer imajo prednost pred vsemi, jedo kar jim pac pade pod gobec, med drugim tudi karton... Veliko je tudi kamel, ki pa niso v tako dobrem polozaju kot krave in morajo delat: vlecejo tovor, vozove z ljudmi..., mislim, da jim ni najbolje med vsem tem prometom, kjer vsi samo trobijo, vozijo krizem krazem itd. Veliko je tudi potepuskih psov, ki ponoci zelo radi razgrajajo, ptic ujed je ogromno, pavi so predvsem tukaj v Radjastanu kjer je tudi njihov simbol, veverice... Toliko o zivalskem svetu.
Zelo zanimivi so avtobusi za ne vem koliko ljudi, s tem da jih je v njem se trikrat toliko in na strehi kar nekaj. Veliko je riks na nozni pogon, motorni in vsi so okrancljani z raznimi cofki, v glavnem kic. Da se razlozim zakaj toliko trobijo: Vsak avto, tovornjak in pac vsi imajo zadaj napisano PROSIM TROBI!
V vecjih mestih je zelo veliko beracev, zensk z otroki in vsi imajo stegnjene roke za fehtanje. Veliko je tudi pohabljenih ljudi ker tiste v najnizji kasti pohabijo, da potem vec priberacijo.
Znacilna hrana je capati: to je nekaksna tortilja, zraven pa omaka iz cebule, paradiznika, graha, fizole in vse skupaj zelo zacinjeno, ter riz.
Kot tudi veste smo zadnjic sli na kamelji safari: jahali smo priblizno eno uro, kar je cisto dosti, saj te kar naruka, nakar so nas pustili na enih sipinah in smo se odlocli, da bomo sli pes do nasega tabora, kjer se nam je kuhala vecerja. Pa se to: sredi puscave pride tip in nam ponuja mrzlo pivo. Ha? Po vecerji so nam postlali take potujoce postelje, zakurili taborni ogenj, nato smo se odpravili spat, povedali nekaj vicev in zaspali. Ponoci je bilo kar mrzlo, ampak smo zdrzali. Ogledali smo si nekaj vasi, eno pokopalisce Bada Bagh, kjer so pokopani maharadze s svojimi zenami in otroci. Potem se mesto duhov, tocno ne vem kaksna je prava zgodba zakaj je to mesto prazno, ampak ena izmed njih je ta, da je maharadza prisel v to mesto, zahteval eno zensko, ki mu je niso hoteli dat in jim rekel, da je to mesto njegovo in naj se izselijo ven. Ena pa taka, da ni bilo vec vode in so se mogli izselit.
Nato smo se odpravili naprej do Jodhpurja in smo sedaj tukaj. Ogledali smo si ze trdnjavo, ki je ogromna. Pri vhodu smo dobili slusalke, si jih dali na usesa in poslusali o tej trdnjavi v katerem jezkiku si pac hotel. V tej trdnjavi se zdaj zivi maharadza, ki je baje zelo ucen, je diplomat in se trudi za izboljsanje njegovega mesta. Sedaj pa se odpravljamo naprej do Pushkarja, mogoce se vam od tam oglasim.
Aja pa se nekaj o vremenu, je vroce, okoli 35 stopinj.
Lep pozdrav!
________________________________________________
2.3.
1.3. smo bili v Pushkarju, ki je malo manjse mesto od ostalih kakih 13000 ljudi. Ko smo sli zjutraj na sprehod, smo prisli do enega Visnu templja, ki je bil za tujce prepovedan, dobili pa smo vsak eno rozico, ki smo jo potem morali vrect v jezero, ki je tam. S to rozico pa je bilo takole: en tip se nam je takoj prlepo in je rekel, da ni vodic, zato nam ne bo nic racunal. Ko smo prisli do jezera je prisel na vsakega en domacin in nas odvlekel do stopnic pri jezeru kjer smo se morali usest in potem nam je on govoril neke svete besede in smo morali ponavljati za njim. Ko je opravil svoj obred, pa je hotel denar od 400 do 2000 rupij, ker kao imamo sedaj dobro karmo. Midva s Simonom mu nisva dala ker naju je ze prej ena turistka opozorila, da hocejo samo denar. Seveda niso bili prevec veseli. Drugace pa je v Pushkarju zelo veliko turistov, predvsem takih odstekanih, saj se tam dobi ugodno gandza in lahko uzivajo po mili volji. V tem mestu je bilo tudi nekaj opic - boste vidli fot ke.
________________________________________________
2.3. Jaipur
V to mesto smo prispeli okrog dveh popoldne in smo se znasli v taki guzvi, da se to svet ni videl. Tak kaos, da znoris. Potem pa smo bili obvesceni, da je na ta dan nekaksen muslimanski festival, tako da je bil center mesta zaprt. Hoteli smo si ogledat palaco vetrov in nas je sofer odpeljal kolikor je pac lahko dalec, naprej pa smo se odpravili pes. Ampak to je sele bila ena norisnica. Ko so videli, da smo belci so bili ful tecni. Nas zenske so kar nekaj grabli, se rezali, hodli za nami... Zgledalo je, kot da bi imeli nekaksne neonske luci na glavi, saj smo se tako svetli ven, da so takoj prileteli, poleg tega da jih je ze tako bilo mali milijon okoli nas. Ful smo se mogli drzat skupaj. Ta festival pa zgleda nekako tako, da fantje ful fanaticno tolcejo po bobnih, zelo glasno, drugi pa nosijo nekaksno kupolo posrebreno se z njo vrtijo, eni hodijo v enosmer po dvopasovnici, drugi pa v drugo smer po drugi dvopasovnici. Ko smo tako hodili je naenkrat sla majhna skupina poli cajev in ne vem kaj se je zgodilo kar naenkrat so zaceli ene mlatit in je nastala ful panika, tako da so nas skoraj podrli, nekaj ljudi pa je popadalo po tleh. Hoteli smo cimprej ven iz te gnece, tako da smo najeli rikso in se odpeljali v hotel. To je taka nepopisna gneca, da se je ne da z nobenimi besedami opisat. Sedaj pa smo se najedli in malo internetiramo, potem pa gremo spat in si bomo jutri ogledali palaco vetrov.
Lep pozdrav v majckeno majckeno Slovenijo.
________________________________________________
27. 2
Pred dvema dnevoma smo odsli iz Delhija proti Bikanerju, kamor smo prisli zvecer (vozili smo se devet ur) in nasli en hotel kjer smo prespali, malo povecerjali zapeli eno slovensko (en hribcek bom kupil) in sli spat.Zjutraj smo se odpravili ob devetih in sli pogledat podganji tempelj. Jaz in Jana nisva sli noter vsi ostali pa in so rekli, da ni nic takega, da jim niso lezle po nogah, ker imajo dosti hrane in mleka, tako da jim ni nic hudega. Baje pa pridejo vse na kup sele zvecer okoli devatih, takrat pa naj bi jih bilo zelo veliko. Ce bi vidli belo podgano, bi jim prinesla kao sreco. V vsem templju bi jih naj bilo dve do tri bele podgane. Normalno pa niso vidli nobene. Ljudje so zelo prijazni, zelo radi se slikajo in vecina jih je zelo lepa, se posebej zenske ker so tako pisane. Iz podganjega templja smo se odpravili naprej v Jaisalmer pet ur voznje in zdaj ko to pisem smo tukaj in je zelo lepo. Sobe imamo v neki trdnjavi in lahko gremo na streho kjer vidimo cel Jaisalmer. Za jutri smo se dogovorili, da gremo na kamelji safari (dve dni). Spali bomo v puscavi, obiskali njihove vasi in dse nato vrnili nazaj v Jaisalmer, nato pa bomo se vidli. Lep pozdrav!
________________________________________________
27. 2
Pozdravljeni!
Mi smo varno prispeli v Indijo, naprej pa je bilo precej zabavno. Najprej se nas je v mali kombi za 5 ljudi spravilo 7 s prtljago vred, nato pa smo se pogajali za ceno sobe. Ne vem kje vse nas je tip vozil, ampak so nam skoraj noge odpadle. Ob treh zjutraj se le zmenimo za sobo in gremo spat. Danes zjutraj pa smo se zmenili na eni tur. agenciji za osemdnevno potovanje od Delhija do Agre, naprej pa se ne vemo. Danes pa da se to povem, smo hodili po novem in starem Delhiju. Po novem je bilo cisto normalno razen seveda guzve, ki je pri nas res nismo navajeni. V starem pa je bil en tak mali sok, guzva, revscina, smrad... Vec prihodnjic. Lep pozdrav v mirno Slovenijo.
________________________________________________
Marin
Indija, Gujarat (Dwarka), feb. ‘03
Zvečer sva z Dancem v prašnem, malem, neturističnem mestecu jedla na ulici kupljene sladkarije. Na papirju sva jih imela razpostrte na klopici. Na ulici je seveda precej krav in teličkov in en izmed njih se odloči priti do naju. Danec - izkušen indijski popotnik - ga (očitno) ni opazil, jaz pa sem pričakoval, da se teliček ne bo upal priti čisto do naju. Na moje začudenje pa se teliček ni ustavil dokler ni prišel do klopice in seveda začel jesti sladkarije. Komična situacija je izzvala le smeh, tako da je mala kravica od klopice odšla polnega trebuha.
Indija, vožnja med Gokarno in Hampijem; mar. ’03
10-urno vožnjo po vročem soncu z lokalnim razmahanim in razpadajočim avtobusom je popestril praznik imenovan Holi. Mladi indijci se na ta dan napijejo, namažejo po telesu in obrazu z barvami v prahu in rajajo. Avtobus, ki pripelje v vas je tarča napadov z barvo. V eni od vasi, kjer smo imeli postanek, so na avtobus prišli trije mladeniči z bobni in malo za hec malo za res zbadali potnike, vendar ne za dolgo. Starejša Indijka je mladeniče tako nadrla, da so se le-ti kmalu pobrali z avtobusa brez kakrsnih koli pripomb. (Ponekod starejše še vedno zelo spoštujejo). Vseeno pa je voznik skozi okno dobil v glavo barvni prah- reagiral je čisto po indijsko: z resnim obrazom, a vendar čisto brez besed si je počasi z obraza in obleke začel brisati barvo.
Indija, vožnja z avtobusom iz Pusharja v Pali; feb. ‘03
Mogoce se mala akcija-
ko smo se z avtobusom vozili proti ashramu smo imeli nesreco. Slučajno sem pogledal skozi prednje okno in videl osebni avto 5 m pred nami, ki vozi v našo smer, cez sekundo pa- bum, voznik avtobusa je zavil malo v stran, tako da smo se par trenutkov ustavljali na bankini in se vse bolj nagibali, nato pa se ustavili. Panike ni bilo nobene, v avtu ni bilo hudo, sprednja kolesa od avtobusa so bila polomljena, trka pa nisem sploh cutil. Vsi smo pocasi sli ven in cez kaksno uro nas je pobral mimoidoci bus; pozneje smo dobili tudi kozo med potnike...
________________________________________________
Andrej andirozman@yahoo.com  
Indija
Že ko sem stopil na tla Indije, z nahrbtnikom in veliko neokretno škatlo, v kateri sem imel razstavljeno kolo, sem vedel, da sem prišel na čisto drugačen planet. V Indiji me ni toliko šokiral smrad, kupi človeškega blata, huda vročina, slabe in hribovite ceste, krave in garjasti potepuški psi, čudna kretnja domačinov z glavo, ki ni predstavljala niti prikimavanje niti odkimavanje (nekakšna osmica), niti hudo začinjena hrana, niti kaotični promet nenormalno glasno hupajočih vozil, pač pa me je šokiralo eno vprašanje, ki se je ponavljalo kar naprej, neprestano iz dneva v dan. Ljudje so kar naprej hodili k meni, se rokovali z mano in stegovali roke po kolesu in venomer vpraševali:« Kje pa imaš ženo?« Šele potem so me vprašali, kako mi je ime, od kod prihajam, kam sem namenjen, koliko stane kolo...
________________________________________________
Indija
Zivijo, Janin !
Midva sva dne 04.02 zacela s potovanjem po Indiji,ki bo trajalo slabe 3 mesece, pa se bova malo oglasala in lahko to objavis na spletnih straneh.
LP ANA & SAMO
Lep pozdrav na zacetku kar iz Pariza. Vceraj je imel avion eno uro zamude,
tako da smo startali sele ob 20.00. Let je bil ful nemiren; ampak smo preziveli.
Avion ni bil cisto zaseden. V hotelu sva bila ob 22.30, saj sva takoj ko sva
stopila iz letalisca ze dobila avtobus do hotela. Bila sva tako utrujena, da
je to noro, saj sva vceraj samo 3 ure spala Letalisce je res ogomno. Hotel je
full luskan, sami business mani so tle, tisti urejeni in prijazni francozi.Zdaj
sva imela ravno zajtrk, ki je bil zares odlicen. Tako sva se najedla, da se nama
kar na da naprej, bi se kar kaksen dan tle ostala, ker je tako lepo. Ob 8.15
imava avtobus do letalisca, ob 10.30 pa gremo koncno v Delhi.Komaj cakava,
se zadnji pozdrav iz evropskih tal....
Ana & Samo

+
Lep pozdrav vsem skupaj !
Midva sva koncno po dolgi in naporni poti prispela v Delhi. Najine
dogodivscine so se zacele ze na letaliscu.Prideva tja in se zeliva cekirat pa pravijo
na "salterju" da je avion ze zaseden da so prodali vec kart kot je sedezev
v avionu... po eni uri cakanja so vse uredili ampak tezav s tem se ni bilo
konec.Ko se je zacelo vkrcanje na avion naenkrat pritece en oborozen vojak
z mitraljezom in se dere da moramo vsi ven iz tiste hale. Baje naj bi bila
podtaknjena bomba v eni torbi cisto blizu kjer sva midva stala. No potem
smo prestavili let za dve uri da so vse preiskali...
Na avionu je bilo vse OK. Nic turbolenc...hrana full dobra. Imela sva
MORSKI MENI. Po dveurni zamudi smo prispeli v Delhi. Ko stopis iz aviona te
zajame valj enga takega soparnega in smrdlivega zraka. Noro !!! Ne mores verjet!!!
Vse je kot v kaksnem dimu... vlaga...umazanija...potem pa se je zacel lov
na taxi. Z eno nemko smo sli skupaj do Paharganja ker je bilo njo strah pa
sva rekla naj gre z nama. Na cesti toliko prometa da te kap pa je bila ura
okoli 1 ponoci. Vsi trobijo ti mahajo...vozijo malo po levi malo po desni cez rdeco
luc...upava da bova przevela... ha ha ha ker tle dons si jutri te vec ni.
Umazanija je taka kot na smetiscu ampak se navadis...hotel je bolj zanic
zato greva zdaj iskat novega... s toplo vodo...full nama dogaja ze zdaj tko da
se veseliva vsakega dneva tukaj v Indiji ki je zares odpulena do konca. NORO.
Sploh nama ni do spanja pa sva utrujena spala sva samo 4 ure...ker se tle
skoz nekaj dogaja in mislis da bos kaj zamudil... Pisite kaj !LP ANA & SAMO
+
Živijo Slovenija !
Najin prvi dan v Delhiju je bil zelo aktiven. Zjutraj, ko sva se v ledeno mrzli
in vlazni sobi zbudila sva se oba strinjala, da cimprej zapustiva ta hotel,
Anoop guest house. Ceprav ga nekateri popotniki tako hvalijo, se midva prav nic
ne strinjava z njimi. Ampak vseeno bolje kot pa da bi mogla prespati na
letaliscu kot to nekateri popotniki storijo. Za sobo sva placala 250 RS ( 1250
SIT, oz. pomnozis s 5 ). Po enournem iskanju sva se preselila v veliko boljsi
hotel, lahko receva da kar najboljsi na Paharganju ( center ). Sicer malo
drazji, 450 RS, ampak so zares lepe in ciste sobe. Pri iskanju nama je "
pomagalo " vsaj 20 indijcev. Vsi bi radi se kaksno provizijo zasluzili, pol se
pa vrtijo okoli turistov. Za kosilo sva se opogumila in prvic privoscila
indijski obrok, ki je bil zares okusen, capati z raznimi omakicami in
zelenjavnimi prilogami + voda za slabih 1000 sit za oba.Sploh ni bilo tako
pekoce kot so naju vsi strasili, da bo. No ja , saj je sele zacetek... Potem pa
sva zbarantala voznika tuk-tuka za 200 sit in naju je prevazal cel dan po
Delhiju, cakal naju je povsod...celo vodo nama je kupil...tle je res tako gost
promet, da ni za povedat.Ko gres cez cesto imas 99 % da te povozi riksa ali tuk
tuk ali se vate zaleti krava.Ampak sva zares previdna.Vsi, ki znajo ang. se
hocejo pogovarjat, tko da so ze prav naporni.Nekateri celo poznajo Slovenijo in
nama kazejo slike Ljubljane in Julijskih Alp...zanimivo.Vsi bi radi kaj
zasluzili od tebe, ze prvo ceno, ki jo recejo je nizka, kaj sele potem ko
zacnes barantati.Ampak mora se ti "ljubiti", ker znajo biti zelo naporni.Lahko
cel dan hodis po eni ulici in je ne bos prehodil, ker se z vsakim nekaj
pogovarjas...nama se zaenkrat se daa. Zdaj pa greva spet na en indijski
obrok...mljask,mljask. LP ANA & SAMO
+
Pozdravljeni !
Danes sva se po enajsturnem spanju in polezavanju v krasnem hotelu Royal
odlocila, da si pogledava tudi kaksno turisticno znamenitost. Spet sva si
najela voznika, tokrat kar taxista za cel dan, saj je bila cena skoraj enaka
kot za tuk- tuka ( 50 RS ). Ta pogajanja so bila zelo naporna, najprej ti
recejo 300 RS za voznjo samo do Lotus templa ( Bahaj temple ), kar je full
drago in se moras kar pogajat za kaksno nizko ceno ( mami + oci, vidva bi vse
10 x preplacala- ha ha ha ). Full te " precekerajo " kako si oblecen, odkod
prihajas...No skratka najprej sva si ogledala eno hudo lepo palaco z grobnicami
in prelepimi parki, ki obkrozajo palaco iz vseh strani ter Indijska vrata
( vec izveste v pon. 17.05 na radiu DUR, 103.4 Mhz .Vstopnina je bila zelo
draga 250 RS/ os. Tam je bilo veliko otrok oblecenih v uniforme iz ene privatne
sole in vsi so se zeleli z nama pogovarjati, ker so znali nekaj angleskih
besed. Potem sva si v South Delhiju ogledala se Lotusov temelj, kjer je bilo
milijon turistov...morali smo se sezuti in je bilo prav fino bos hodit po
tistih lepih in zelo cistih parkih.Vrtnarji skoz zalivajo travo in pometajo
tiste steze. Oni tudi spijo znotraj teh parkov, v nekaksnih votlinah, kjer
imajo slamo na tleh in nic drugega. So pa ponosni na to, da lahko za nekaj RS
na dan sploh delajo.Vmes med ogledovanjem naju je najin taxist " vodil " v
razne shope, kjer sluzi provizijo. To so tako " spedenane " trgovine, da dol
pades. Preproge, take in drugacne, razni izdelki iz marmorja, vse pozlaceno...
Full sva se zagrela za eno marmoranto mizo, taksno z vklesanimi dragimi kamni
in se delala, da nama 4000 $ nic ne pomeni. Sefe si je ze manel roke, ampak
zastonj ( ha ha ).Po eni uri pogajanj ( itak sva vedla da ne bova nic kupila )
sva sla z obljubo, da se jutri zjutraj vrneva 100 %.Taxist je na najin racun
dobil lepo uro, cetudi nisva nic kupila. Ko bova zidala novo hiso ze veva
kaksen stil bo, ja indijski, ne.
Najino kosilo je bilo danes kar v MC DONALDU, pa sploh nimajo taksnih menijev
kot pri nas, vse je bolj pekoce, ampak full dobr, predvsem pa poceni
( meni 69 RS ). Sva povabila se taxista in mu ni blo nic jasno ! Zdaj pa letiva
na cesto, ker slisiva, igranje godbe ( verjetno spet poroka ). Spet bo veselo
kot je bilo ze vceraj zvecer. Potem pa morava se po karto na zeleznisko postajo
tukaj blizu, za jutrisno pot, kam pa se odpravljava pa izveste jutri.
Pozdrave v Slovenijo ANA & SAMO.
+
Pozdravljena bela Ljubljana!
Najprej se vsem, ki skrbite za prenos informacij iz Slovenije lepo zahvaljujeva
za maile. Danes se je spet full dogajalo. Zjutraj sva sla kupit karto za vlak
do Bikanerja ( Rajasthan )-glej zemljevid Z od Delhija. To ne traja 5 min,
ampak se zavlece, ker je to cel " protokol ". Vsak indijec ti hoce pomagat in
seveda zasluzit, govorijo ti " this side, this side- there is a tourist
office ", ampak seveda turisticna agencija prodaja 5 krat drazje karte, ampak
so se vedno dokaj poceni. Okence za prodajo kart je bilo v 1 nads., ampak so ze
spodaj vsi govorili, da je zaprto. Tako da moras biti prav nesramen, da se
prebijes mimo njih. Skratka dobila sva karto za 9 $ za oba ( 11 ur voznje- 2 nd
sleeper ).Tukaj vlaki lahko zamujajo tudi po 5 ur, tako da ne veva kaj naju
danes ponoci caka. Ce bo kaj spanja ? Potem sva si ogledala se Old delhi, kjer
zivijo muslimani in najvecjo mosejo v Indiji - Jama Masjid, ki je krasna ter
Rdeco palaco, ki obsega 2 km obzidja ( 18-33 m visine ). Gradil jo je Shah
Jahan za svoje bivalisce, ker se je hotel preselit iz Agre.Popoldne pa sva se
se zadnic sprehodila po Paharganju ( glavni bazar ), kjer na lesenih vozickih
in v shopih prodajajo od tekstila, torb, kljucavnic, premoga, peseka,arasidov,
sadja, zelenjave...skratka ni da ni. Cene so zelo nizke, ampak ko si tukaj ti
tudi 100 sit ni malo.( koka kola 50 sit, chapatti 5 sit, omaka 25 sit,
riz 20 sit... poceni, ampak tukaj ne jedo turisti, ker je higiena na
minimumu ).Midva jeva v restavraciji Malhotra, ki malo drazja, ampak hrana je
malo prilagojena nam - turistom. Malo sva vas razvadila z maili, a ne ? Ampak
to je bilo samo v Delhiju, ker potem se baje sele zacne ta prava Indija ( brez
telefonov, TV, maila... ). Tko pravijo drugi poptniki, ki sva jih srecala.
Lepe pozdrave iz toplega Delhija. ANA & SAMO
+
Lep pozdrav iz zelo toplega Bikanerja !
Kot lahko sklepate sva srecno prispela po niti ne tako naporni voznji iz
Delhija do Bikanerja.Po nekaj dneh Delhija nama je prav " sedlo ", da malo
zamenjava lokacijo in " stare in vsiljive face " iz Paharganja. Zelezniska
postaja iz katere sva startala je bila 6 km oddaljena od najinega hotela, zato
sva najela tuk-tuka. Voznja je bila na robu prepada !!! V 40 minutni voznji
nisva spregovorila niti besede, ker naju je bilo tako strah, da to ni res.
Kadarkoli sem pogledala levo, kjer sem sedela jaz, sem se skoraj dotikala
kolesa avtobusa, ki so z noro hitrostjo svigali mimo nasega tuk-tuka, poleg
tega pa sva imela se veliko prtljage, tako da nismo bili ravno stabilni.Da o
debelem sloji praha in umazanije na faci sploh ne govoriva. Noro ! Skratka,
prispeva na postajo in ze nestrpno pricakujeva vlak, vlaka pa se od nikoder.
Midva ze malo skepticna, ce sva sploh na ta pravi postaji...( ker jih je namrec
vec ). Tam se zacnejo spet debate z indijci...itak, da sva bila spet glavna
atrakcija...Ko vlak koncno prispe, midva ze vsa vesela z vso prtljago teceva za
vlakom, da nama ne bi usel, vendar Samo niti z vso silo ni mogel odpreti vrat.
Jaz pa sem se v druzbi indijcev smejala. Saj so me vprasali, da kam se nama
tako mudi, da bo vlak stal se sigurno 2 uri. ( ha ha ha ). Vsa poanta je bila v
tem, da sva imela narobe premaknjeno uro. Druzbo na vlaku so nama delali : dva
sveda in en kanadcan, za spremembo ti pase tudi druzba neindijcev. Spalniki so
bili v 3 nadst ( tri postelje ena nad drugo, 60 krat 180 cm ). Slisi se kar
udobno, ampak po 11 urah lezanja na slabo oblazinjenem pogradu si cisto
" polomljen ", poleg tega pa je bil tak mraz in pihalo je iz vseh strani, da je
kej ( mami- se dobro, da si nama dala kape za seboj ). Za naslednjo pot si bova
kupila kaksno toplo kasmirsko deko. Zjutraj, ko smo prispeli sva si spet najela
tuk-tuka ( tukaj ni tako gost promet )in zacela raziskovat drzavo Rajasthan.
Poveva vam samo to, da je puscavska in prekrasna ter, da soncek ze mocno
pripeka
( jupiii-nekaj za Ano ), poslusajte naju pa se kaj izveste, LP ANA & SAMO
+
Pozdravljeni !
Bikaner je prijetno manjse mesto ( 500 000 preb. ). Tukaj pravijo, da to ni
mesto, ampak vas. Ze takoj, ko smo stopili iz vlaka so naju spet " napadli "
vozniki tuk-tukov, spet za smesno nizke cene. Razlika med rikso in tuk-tukom je
v tem, da je riksa trikolesnik na pedala, eno spredaj, dva zadaj
( na oblazinjeni deski pa se sedi ), primerna je za krajse razdalje. Tuk-tuk pa
je na motor, tudi tri kolesa, zgoraj pokrit s tendo. Nasla sva si hotel cisto v
centru za 300 RS na dan. Hotel nic posebnega, imajo pa toplo vodo za Samota
( ker se gospod hoce tusirat pod vrocim tusem, veckrat dnevno ). Potem pa sva
se kar z lokalnim avtobusom peljala v 35 km oddaljen Karni Mata temple
( podganji tempel ). Za bus sva placala samo 14 RS ( 90 sit za oba ). Voznja
poteka na robu puscave in je prav zanimiva. V templju je bilo ogromno podgan,
ki pa baje prinasajo sreco ( se posebno bela podgana ).Ana je imela seveda malo
tezav, ker se boji podgan, Samo pa jih je veselo in brez zadrzkov hranil in
fotografiral. Ogledala sva si se ostale znamenitosti mesta ( stari del mesta,
kjer so cehovske ulice - kopitarji, kljucavnicarji, loncarji, brivci... )in se
nekaj templjev z lepim pogledom na obzidano mesto in puscavo Thar na obrobju.
Tukaj je cez dan zelo vroce 29 stopinj, ponoci pa je pod 10 stopinj. Na ulici
si vsak dan privosciva sadje ( ananas 20 RS, 1 banana 2 RS, juice iz pomaranc
10 RS ), saj paziva na to, da zauzijeva dovolj vitaminov. Zaenkrat prebavnih
tezav se ni bilo in upava, da jih bo cimmnaj. V tem mestu ni skoraj nic
turistov, zato naju na vsakem koraku spremlja mnozica radovednezev. Tezko
najdes anglesko govorecega indijca, zato si pomagava s hindujskim slovarckom in
rokami. Danes sva si tudi malo ogledala iz kje bova poklicala na radio, poleg
tega pa bova tudi zamenjala lokacijo najinega bivanja, greva bolj proti
notranjosti puscave, v eno vas, kjer pricakujeva prihod gospe iz Slovenije, ki
potuje sama in je mama najine prijateljice Spele. Upava, da sva ji pripravila
veliko presenecenje, ker ne ve, da jo bova tam pricakala.
Se slisimo okoli 17. ure na radiu Dur. LP ANA & SAMO
+
Zivijo !
Ja, takole s presenecenjem ni bilo nic, saj veste popotniki si lahko spremenimo
plan v nekaj minutah. Speline mame namrec ni bilo v tisti vasi. To je pa to, ce
hoces nekoga presenetiti...no midva sva kljub temu prav uzivala. Bivala sva pri
tipicni indijski druzini, mama skrbi za kuhanje in otroke, moza ni nic doma,
otroci pa se potikajo po ulicah.Tukaj turistov ni, zato vsi strmijo vate, kot
da prvic vidijo belca. Otrokom sva delila sladkarije, ampak so tudi mame z
veseljem na siroko zvecile cigumije. Sva jim mogla povedat kako se to
dela...Ves dan sva prezivela z vascani in se z njimi druzila. Druzini, pri
kateri sva prenocila sva podarila nekaj stvari( oce je dobil kapo s siltom in
je cel dan hodil v njej, mama je dobila parfum, ki Ani ne disi vec, hci je
dobila kolekcijo " make upa "in jo je Ana mogla takoj " nalispat ", sinova pa
sta dobila sladkarije in sta se cel dan " basala " ). Mama nama je skuhala
slastno vecerjo, Samo pa jo je pri njenih spretnostih z veseljem opazoval. Po
dobri vecerji pa sva se odpravila na pot proti telefonski centrali, kjer sva
bila ze vnaprej dogovorjena, da prideva. Tam naju je cakala cela gruca
radovednih indijcev. Ko je Ana govorila po radiu ( Samo bo na vrsti drugi
teden ), so bili vsi tako tiho, da ce se je eden za mm premaknil so mu vsi
zugali s prstom, ces da moti. Preostanek vecera pa nama je popestrila miska v
najini sobi. Cela druzina nama jo je pomagala loviti.Danes zjutraj pa sva se v
5 min. odlocila, da bo treba naprej...Sla sva z busom do Nagaurja- 110 km ( 2.5
ure voznje, cena 50 RS na osebo) kjer je bil " catle fair ". Bilo je zelo
zanimivo. Problem pa je bil z najinimi nahrbtniki, kam jih dati za nekaj ur,
saj tam ni nobenega hotela. Hitro sva resila problem, v neki brivnici. V zameno
sva sefu dala en kuli in cigumije, pa je takoj zraven priteklo se najmanj 10
indijcev in so vsi iz zepa potegnili denar in mu hotli dat tudi po 100 RS za
tisti kuli. Ampak za noben denar ni bil pripravljen za zamenjavo. Samo jim je
razdelil cigarete in so bili vazni kot pavi. Sla sva si pogledat tudi vasko
solo, kamor naju je povabil ucitelj, ki sva ga srecala na ulici.Sola ima 200
otrok, v ucilnici, ki je velika 10 m2 je med 25-30 ucencev, sedijo pa kar na
tleh. Danes jim je sola zaradi sejma odpadla. Pozno popldne pa sva se odpravila
proti Jodhpurju- 130 km ( 2.5 ure, 40 RS na osebo). Voznja po zelo ozki cesti,
speljani po puscavskem oz. polpuscavski pokrajini, je bila divja kot vedno. Nas
avtobus je zbil motorista in je padel v jarek, mi pa smo kar naprej drveli kot
da se ni nic zgodilo. Grozno !!! Ko se na taki cesti srecata dva busa, sele v
zadnjem hipu sunkovito
odvijeta vsak v svojo stran, tako imas ves cas obcutek, da se bosta zaletela.
Utrujena od premetavanja sem ter tja, sva zvecer prispela na cilj, Jodhpur-
modro mesto ( vse hise, ki so stare vec kot 300 let so pobarvane na modro- zelo
romanticno ). Ulicice pa ozke in speljane kot labirint, na katerih se gnete
ogromno prodajalcev zivobarvnih sarijev in vse ostale " krame ". Privoscila sva
si zanimiv " guesthouse " ( vse je v balkonckih, luckah, zivih barvah, sobo
imava kar v 3 nadst, kopalnica z dvemi tusi, ogromna postelja in prelepo teraso
s pogeldom na trdnjavo ). Cene pa ne izdava, da ne boste hudi.Zdaj greva pa za
eno noc uzivat v najino kraljestvo. Lp ANA & SAMO.
+
Tale Jodhpur je zares simpaticno mesto. Stari del mesta obroblja obzidje,
znotraj katerega se nahaja bazar,kjer lahko kupis vse od A do Z.Povsod disi po
indijskih palckah, zacimbah in sladkarijah. Pogled na bazar je zares barvit,
tako kot najin pogled s terase hotela. Obkrozajo ga svetlo modre hiske,
razlicnih velikosti in oblik z majhnimi okenci. Hiske vsako leto pred najvecjo
vrocino ( april ) na novo prebarvajo, da jih zascitijo pred soncem in
malaricnimi komarji. Ogledala sva si tudi trdnjavo maharadze Jodhpurja, ki se
razprostira 120 m visoko nad mestom.Je ena najbolj zanimivo oblikovanih trdnjav
v Indiji, na stolpih so se vedno ohranjeni topovi.V trdnjavo vodi 7 razlicnih
vhodov in vsak ima svoj pomen.V njem so tudi muzeji in templji.Vse vstopnine za
razne znamenitosti v Indiji so zelo drage, se posebej za turiste ( 200-700 RS )
+ foto ali kamera ( 100-250 Rs ). Popoldne pa sva ze krenila naprej, spet bolj
proti puscavi- v Jaisalmer, oddaljen 300 km od Jodhpurja, 7 ur voznje,
80 RS.Potovala sva z vladnim busom, kjer ni turistov. Voznja je bila zelo
naporna ( vrocina, prepih, neudobni sedezi, prenatrpan bus-kjer se vedno najde
prostor se za enega ).Nekateri pa potujejo tudi na strehi.Zanimivo pa je bilo
opazovati vasi mimo katerih smo potovali. Zenske na glavah po vec km nosijo
vodo, otroci pa obdelujejo nerodovitna polja.Ceste so veckrat preckale kamele,
krave in koze...Na poti nam je s strehe busa odneslo tudi kos prtljage, voznik
pa je ustavil sele po pregovarjanju indijcev. Med vmesnimi postajami v vaseh z
lesenimi vozicki pridrvijo prodajalci razlicne hrane, sadja in postrezejo te
kar skozi okno busa. Na busu sva spoznala zelo znanega indijskega pevca, ki je
ze veckrat gostoval v Evropi. Povabil naju je na njegovo farmo kamel v 40 km
oddaljeno vas od Jaisalmerja. Povabilo sva zal odvrnila, saj se morava drzati
plana, ki sva si ga zadala. Vso pot smo se pogovarjali o njihovih navadah in
obicajih...vsi okoli nas so bili radovedni o cem se pogovarjamo, tako da jim je
moral sproti prevajati. Midva pa sva jim pripovedovala kako se zivi pri
nas.Zvecer smo koncno prispeli v Jaisalmer, kjer se jutri zacne tridnevni
festival. LP ANA & SAMO
________________________________________
Indija
lep pozdrav iz Srinagarja!
Sem tretji mesec v Indiji in sem zaenkrat v redu. Iz Delhija sem zaradi
neznosne vrocine odsel na sever do Manalija, kjer je bilo menda poletno
shajalisce hipijev, ki so cez zimo uzivali v goi. Ti casi so za nami,
tu in tam srecas kaksnega frika, kadi pa se se vedno na veliko! Trava raste
na vsakem koraku in kdor je ljubitelj naravnih zelisc bo tu vsekakor prisel
na svoj racun.
Iz Manalija sem po raznih peripetijah odsel na sever proti Lehu. tu lahko
omenim cesto ki vodi cez visoke prelaze [5000 m] in pravljicno pokrajino.
Leh mesto v puscavski dolini med Himalajskimi vrhovi. Po pripovedovanju
domacinov tu pred 20 leti ni bilo nobenega drevesa potem pa so ljudje zaceli
gojiti sadike v sotorih [zaradi mocnga gorskega sonca], tako da je sedaj ze
kar lepo zeleno.
V majhnem mestecu ob Lehu sem se udelezil Vipassana meditacije, kar pomeni
10 dni v popolni tisini, 12 ur na dan sedenja na riti in se kup drugih
disciplinskih pravil in prijemov.
Leh in okolica je pretezno Budisticna in temu primerno je polno budisticnih
samostanov in gomp.
Iz Leha sem odsel v Kasmir, kjer sem se zdaj. Cesta po kateri se spuscas iz
Himalaje proti Srinagarju pa se ne da primerjati z nobeno od izkusenj, ki
jih imam za sabo. Cista vratolomnost, po robovih prepadov.
Srinagar, mesto polno vojske[v kasmirju je cas volitev], ponoci se slisijo
streli, padajo bombe. Sem na jezeru, kjer so nekaksne ladje in ljudje zivijo
v njih. Je kar prijetno, ceprav nekoliko napeto vzdusje. Jutri bom skusal
priti do Jamuja[upam da srecno] in potem proti jugu.
Pozdravlja vas Bostjan SRECNO
Moj Email blesnik@hotmail.com
p.s. ce mi bo kdo pisal, naj pod Subject napise nekaj Slovenskega, da ga ne
bom zdelital
cao
________________________________________________
Indija
Zopet pozdrav iz vroce Indije,kjer se cvremo na soncu in tukajsnji vrocini.
Po dolgem casu sem se le odpravila iz Mamallapurama,ki je pravo mamljivo mestece primerno za malce oddiha in lenobo.Vsak,ki pride na novo, ima v mislih,da bo ostal le dva dni,vsi pa ostanemo mnogo vec casa.
Informacija za popotnike s plitkim zepom-v Cheenai-u vsakodnevno potrebujejo zahodnjake za statiste pri filmih.Ce pridno zapravljate,(kot mnogi mi),je to lepa priloznost za zasluzek-od 500 do 1000 rupij dnevno s hrano vred.
Torej,trenutno se nahajam v najbolj svetem mestu juzne Indije-Rameswaram.Od predanih hindujcev se pricakuje,da to mesto vsaj enkrat v zivljenju obiscejo.In prav zato kraj sploh ni turisticno sredisce zahodnjakov,sploh ne.To se pozna tudi po tem,da nikjer ne menjajo potovalnih cekov in ce nimas denarja,si v skripcih,saj je prva postaja za menjavo cekov oddaljena vec kot 4 ure z busom.No,meni se je to zgodilo,pa sem mogla dva dni bolj kot ne stradat in cakat na konec Ganesh festivala,da so se banke v drugem kraju odprle.Ja,tak ti je to,ko si popotnik...
Spet templji,ko sem jih ze toliko videla,kot pri nas cerkev v celem zivljenju ne.Ampak,omembe vreden je Ramanathaswamy tempelj,preden zaradi svoje notranjosti,ki je malce bogatejsa od ostalih templjev.
Rameswaram je na rtu oddaljen le 18 kilometrov od Sri Lanke,stroga kontrola vojske pa zal ne dopusca ilegalen pristop na otok.Suslja se,da se bo v naslednjih mesecih zacel reden prevoz ladje na Sri Lanko.Kdo ve...
Tukajsnje morje pa je zelo mirno,cisto,kristalno modro-zeleno.In ko te obdajajo doline pescenega peska se vedno cutis,da si v raju...
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Namaste!
Minilo je ze kar nekaj casa, dogodki pa se kar vrstijo.Rada bi zapisala vsak blazen trenutek, ki me objame in da njegova sled ne bi ostala v kratkotrajnem spominu,pisem.Pisem,a mnogo tega ne zapisem,saj se v dnevu pripeti prevec dogodkov,katere bi lahko zvrstila na list papirja.
Torej,iz Varkale sva preziveli se eno noc na vlaku in se odpravili v Madurai-se eno mesto templjev.Ogledali sva si velicastven Shree Meenakshi Temple,ki seveda na zunaj izgleda cudovito,znotraj pa zelo skromno.Ocitno so Indijci veliko dali na zunanjost templjev,notranjost pa pustili skromno in preprosto.Vendarle tako ne prihaja do prenakicenosti.
V Madurai-u sva prvic zacutili pravo tropsko vrocino-cez 36 C'" cistega sonca.Po celem telesu ti tecejo kapljice znoja in vse kar imas v mislih je zelja po mrzlem tusu in ledeni pijaci.In prav vse to lahko pripelje do hudega prehlada-z dodatkom ventilatorjev,ki so prakticno povsod.Zato sva se odpravili v Pondicherry,pocivat,saj drugega tam niti nimas za pocet.Edina zanimiva stvar je ashram Sri Aurobindo,ki pa je tudi zelo zaprt za turiste.
Po nabranih moceh se je pot nadaljevala v Mamallapuram.Ze na poti sva obcudovali pokrajino,ob prihodu pa sva takoj zacutili v zraku prijetno vzdusje.
Najboljse je, da si vzames kolo za cel dan in se peljes malo naokrog.Najvec vidis,pa se posebno dozivetje je;(bicikli so tam nek iz petdesetih let).Priporocam ogled okoliskih vasic,ljudje so naseljeni ob plazi v majhnih bambusovih hiskah.Zivijo v zelo skromnih razmerah in najverjetneje jim je prav to ohranilo dobroto do bliznjih in zaradi nematerialnosti nimajo se pokvarjenih dus.Vascani te z odprtimi rokami sprejmejo v svojo tako majhno bivalisce,ti ponudijo caj in se ti v polomljeni anglescini popolnoma posvetijo.Pa naj se nekdo rece,da na svetu ni dobrih ljudi...
Sicer pa imam v Mamallapuramu tudi domace zivalice.Sem jih ze nestrpno cakala.Vsak vecer nam druzbo dela ogromno kuscarjev-od malih do tja desetcentimeterskih.Res so lustkani,popolnoma se na njih navadis.
Bog pa je z nami,ves cas.Ko ze res razmisljas o tem,kako denar bezi,se ti prizge luc.Ponudba za delo statista pri nekem indijskem filmu.Super,zelo prav pride.Tako se bolj spoznavas,da prezivetje sploh ni problem,predvsem ce si optimist.
Trenutno sem na poti sama,s sopotnico se srecava cez tri tedne.Ni nevarnosti,ni problemov.
Se kar je vse kot v sanjah.Indija se vedno mnogo tega nudi,jaz se vedno sprejemam...
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Kerala.Voznja z ladjico po reki med palmami mimo vasi z bambusovimi hiskami.Osem ur od enega mesta do drugega-85 km.Backwaters from Allepey to Quilon.Neverjetno,neopisljivo z besedami.Mnogokrat lahko napisem cudovito,lepo,krasno in podobno,ampak to je neprimerljivo s tem,kar clovek dozivi v srcu.Zal mi je le, da si vecina ljudi Indijo predstavlja tako napacno in tako v negativnem smislu.Jaz cedalje bolj spoznavam,da je to prava dezela sonca...
Trenutno sva v vasici Varkala,na jugu Indije.Vas je pravo turisticno sredisce Zahodnjakov,seveda v glavni sezoni.Varkala pa...je lep kraj.Ob plazi segajo visoki klifi,ki naselje locujejo od Arabskega morja.Skoda le zaradi ogromnih valov, saj kopanje tako zaradi nevarnosti ni mozno.
Aja,se nekaj za kadilce.Malce slabsa informacija;v letu 2001 so v Indiji poostrili vse ukrepe glede kajenja in s tem kajenje na vlakih in tudi povsod na zelezniskih postajah ni dovoljeno.Kaj nam kadilcem sploh se ostane...
LP
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Cao.Trenutno sva v Bangalore,glavnem mestu Karnatake,Indija.Cakava na vlak za Ernakulam,Kerala, pa bova ta cas izkoristili za nekaj informiranja domacim in ostalim.
V ponedeljek ponoci sva z vlakom prispeli v Hospet-centralna Karnataka, revno usrano mesto, v katerem se ustavis le zaradi zelezniskih povezav.Noc prebili v hotelu Karthtik,ok:poceni,cisto.
No, zjutraj sva se zgodaj odpravili v Hampi,starodavno indijsko mestece, ki je nekoc bilo prestolnica Indije.Nekje okrog 1000 prebivalcev in spet revscina in beda tretjega sveta.Najeli sva kolesa, za cel dan 30 Rs,(pri nas si lahko za ta denar kupis usiv sekret papir).
In sva se peljali naokrog.Amazing.Okrog tebe plantaze bananih in kokosovih palm, posebnost pa mestecu dajejo skale, katerih si clovek obliko sploh ne more zamisliti,saj izgledajo zelo nenavadno in predvem neresnicno.In nenazadnje; okrog na kilometre dalec ogromno razbitin templjev, nekaterih se dokaj ohranjenih.Neverjetno, clovek se vprasa, ce je vse to resnicno ali le iluzija.
Do sedaj je zdravstveno stanje popolnoma v redu, vendar pa se izogibam indijski hrani,ki je obupno neokusno zacinjena.Tropsko sadje je tu po smesnih cenah: ananas za 50 sit, papaja 60 sit, kg banan 50 sit.Tko da do pomanjkanja vitaminov sigurno ne bo prislo.
Zelo rada bi zapisala par besed o tukajsnjih ljudeh.Ker je navsezadnje namen popotovanja bil predvsem kot pot k ljudem.Zelo sem presenecena nad njihovo prijaznostjo, odprtostjo in radovednostjo.Vsak dan te namrec na ulici ustavi na desetine ljudi, da te vprasa s kod si in kako ti je ime.Vsak njihov obraz te budno opazuje z radovednim nasmeskom.
Zanimivost je tudi odnos indijske druzine do popotnika.Oce, kot glava druzine,nacne s tabo pogovor,potem pa ti predstavi svoje potomce.In zeno...do sedaj mi je ni se nihce.Torej verjetno ostaja druzbeni polozaj zensk v Indiji enak.Spreminja se sicer v bolj urbanih okoljih, drugje pa zenska ostaja se vedno zapostavljena.V meni se vedno ostaja zelja po pogovoru prav z njimi,tistimi zenskami v ozadju,vendar slednje ostajajo tiho.
Ce sem ze pri zenskah, bom na koncu dodala pomembno sporocilo za vse popotnice.Po tednu zivljenja v Indiji spoznas, da drzava sploh ni nevarna, niti za neznejsi spol ne.Tako da dezela v mojem srcu in mislih se vedno ostaja kot v pravljici; Indija-Koromandija...
LP
Ana
p.p. Vsi,ki vas karkoli zanima: indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Drugi dan v Indiji.Ko gres iz letalisca te resnicno osupne tista tropska vrocina in vlaga, ki je povrhu vsega se prepletena z gromozanskim smradom po smogu, dreku in urinu.
Priporocilo vsem popotnikom: vzemite pre-paid taxi, placas ga namrec ze na letaliscu, tako da te voznik kasneje ne more nategnit za ceno. Do Victoria Railway station sva placali 370 Rs skupaj-majhna cena, saj sva se vozili 33 km.
Direktiva na zeleznisko postajo cez celoten Mumbai, kjer ob cestah kot sardele spijo ljudje obkrozeni s kupom smeti.Srce se ti trga ob pogledu na njih.
Na zelezniski postaji isto.Noc sva prebedeli ob kupu Indijcev, katerim sva kot edini belki bili glavna predstava noci.Vsi buljijo vate, ampak so prijazni.
Pot se je nadaljevala v Puno, kjer je vecina turistov zaradi Osho-ve komune.
Priporocam, da izberete hotel Toran, saj je blizu komune, preproste sobice s kopalnico pa so predvsem zelo ciste.
Popotovanje se je ustavilo v Puni predvsem zaradi velikega Osho-ta.Vsak dan imajo v ashramu oglede za turiste, ogled traja uro in pol, placas pa 10 Rs:to je priblizno 45 sit.
Ashram je cudovit, cist, zelo ohranjen in negovan, stvar pa je v temu, da je predvsem namenjen za belce, saj se tu v vecini nahaja mnogo Zahodnjakov, ki se iscejo.Vendar vsi so srecni in zadovoljni, tako da se verjetno najdejo.
Ce se odlocis za skupinske meditacije v ashramu, moras predloziti svoji dve fotografiji, potni list, vzamejo ti kri, da dokazes HIV-negative, potem pa moras vsak dan placati 175 Rs za meditacije (700sit).
No, jutri greva malce na pot duhovne rasti...
Brez problemov seveda ne gre.Razen beracev, ki so venomer za tabo, tudi urejanje karte za vlak ni mala muha. Danes sva bili namrec vec kot dve uri na postaji in si urejali karto za vlak. No, hvala Bogu, vsaj uredili sva jo. V Indiji se pac dela vse pocasi . Kot pravijo: you love it or you hate it.We love it. Kar ne moreva verjeti, kako hitro sva se navadili na to dezelo. Popolnoma brez kakrsnekoli histerije sva jo sprejeli taksno, kakrsna je. In tako je najlepsa...
LP
Ana G.
________________________________________________
Šri Lanka
Sama sem bila tam pred dvemi leti in moram povedati, da sem še danes navdušena nad otokom in prebivalci. Ker sem bolj "komot", sem šla z agencijo in slovensko vodičko na 7- dnevno turo po šri lanki in nato še sen teden poležavanja na obali oceana. Leteli smo iz pariza, sam let je trajal 11. Žal so nam prtljago poslali drugam zato priporočam, da imate rezervo s seboj. Tam je vedno okoli 28 °c. Podnevi in ponoči. Na letališču so strogi, saj pregledajo vsebino prtljage (ob prihodu in odhodu), vendar pa vseeno prijazni. Turisti ne opazimo, da bi imeli probleme s tamilci, razen na cestah so ovire, kjer preglejujejo avtomobile, turistične pa ne. Z angleščino se kar lepo sporazumete.
Ogledali smo si vse zanimive kraje : polonaruva, slonje zavetišče, kandy (vredno gleda je botanični vrt-rastline z vsega sveta, najbolj ostane v spominu orjaški drevo fikus benjamin), sigirija (vzpon na goro), ogledali smo si samostan v skali (tu se pazite opic, ki so lahko napadalne, zato nobenih sunkovitih gibov, le mirno), ležeči kup bude, nuvara - nasade čaja (prebivali smo v prenovljenem hotelu tovarne čajev), trenutno se spomnim samo teh.v kolikor potujete sami, pa mislim da je tako, kot vsepovsod, dogovoriti za ceno in cilj, taksiji in mini avtobusi ponavadi stojijo kar na letališču. Pozanimajte pa se v slovenskih agencijah,kjer imajo prospekte (potovala sem z globtourjem).
Voda v hotelih je sicer morska prečiščena voda, tako da se rahlo čuti sol, vendar ni strupena. Za zobe in tuširanje je dobra. Sobe so lepe in jih redno vsak dan čistijo. Sicer pa se pije samo stekleničena voda. Hrana je zelo dobra, meso je pikantno (ribe, temno piščančje meso-vsaj mislim, da je bilo) , riža je več vrst (se najde nepikanten), veliko imajo sadja (mini banane-rumene, rdeče in zelene, melone, ki so zelo dobre, če jih pokapate z limoneto), zelo dobro je pecivo (mini torte, želirane kupe, razno drobno pecivo-njam, njam). Vsak hotel ob obali ima bazen, saj ocean zaradi tokov ni varen. Voda je topla, plača je pesek. So pa valovi, tako da je zadoščalo za čudovito masažo. Smo poskusili plavati, vendar nas je voda nesla nazaj. Plaže so kilometrske, za sprehod idealne, vendar ne pozabite, da ste blizu ekvatorja, zato je mazilo zelo priporočljivo (visok faktor). Na vrtu hotela vas lahko pozdravi kakšna neznana žival (podobna našemu kuščarju, vendar večja, vendar odide naprej, ne da bi vas napadla), v hotelu ob morju smo imeli vsak dan obisk slonjega mladiča. Lahko smo ga pobožali, nekateri so sedli nanj. Privoščite si izlet na slonjem hrbtu. Zanimivo, pa še nazibali se boste. Na koncu pa dobite še diplomo slonjega vodiča.
Vize nismo potrebovali, tudi cepljenj nezavarovanje se naj pozanimajo na vzajemni (mi smo imeli preko agencije). Imeli smo s sabo samo aspirin ali lekadol, ogljene tablete proti driski (jih nismo rabili), hansaplast, osvežilne robčke. S sabo imejte vrečke z bonboni in pa kulije ali svinčnike, saj otroci zelo lepo prosijo zanje.
Trgovci do zelo prijazni, včasih malce vsiljivi, vendar jih "ne" tudi ustavi. Kupovali smo mikice (so poceni in kvalitetne), razne spominke-les, kovina, imajo drage in poldrage kamne (safirji, opali, drugi kamni-roza, rumeni, rjavi itd.), ogledali smo si tudi rudnik ter kako nabirajo te kamne.
Imajo budizem, islam in krščanstvo.
Sicer pa vsem, ki bodo obiskali ta lepi otok, želim veliko sreče, obilo užitkov in ogledov.
Danica
________________________________________________
Pozdravljen!
V kratkem ,17.marca ,se odpravljam v Bangladeš. Sicer sem na pot pripravljena, vendar vedno pridejo prav še kakšni napotki.
Za tiste, ki potrebujejo informacije, sem pripravljena pomagati. Leta 2000 sem bila mesec dni v Maliju, lani pa v Ugandi.
Lep pozdrav
Dubravka duba@amis.net
________________________________________________
Indija
Indija je dezela popolnih nasprotij - ob velicastnih vladnih palacah,
katedralah in bancnih poslopjih na cesti spijo ljudje, na plocniku se igrajo
goli otroci, je dezela tisocih razlicnih kultur in religij. In je dezela
prijaznih ljudi in radovednih, skustranih otrok.
Iz delhija sva se napotili v Kasmir, kjer sva en teden stanovali v hiski na
jezeru, v srinagaru. Bili sva pri muslimanski druzini, ki naju je zelo
razvajala, sli sva na tridnevni treking in spoznavali enega od obrazov
Indije. Od tam sva se mimo Jammuja odpeljali v daramsalo, v McLeod ganj,
kjer so si svi\oje zatocisvce nasli mnogi tibetanci. Ob cudovitih ljudeh tam
med gorami in dobrodusnih menihih clovek takoj pozabi na vsakodnevne
probleme in se prepusti rasmisljanju, sanjam in meditaciji.
Od budistov v hindujcem v Varanasi in nato v kalkuto, ki naju je presenetila
z izjemno urejenostjo in cistoco tega ogromnega mesta.
Iz Kalkute naju je cakalo 36 ur na vlaku, 1600 km dolga pot do Chennaija na
jugu, ki pa so ob druzbi indijcev hitro minle. Malo se smejis, ogromno jes
(kar kosajo se, kdo bo kupil caj, pa piskotke, pa banane...), ponoci ves
lepljiv od potu poskusas zaspati in ze je mimo. V Chennaju naju preseneti
dez. Vroce je, hodiva po luzah. Ker nama beton ne ugaja prav prevec, se kar
takoj odpaviva v eno amlo nmestece 50km stran. Mamalapuram je spet cisto
drug svet, s svojimi skulpturami, parki, kjer se ti zaradi zelenja in
ogromnih okroglih skal zdi da si padel v prazgodovino, z morjem, ki v
visokih valovih pada na zgoco mivko na obali in z otroci, ki s prosecimi
cokoladnimi ockami momljajo `madam, pen...`.
Ce nekateri pravijo, da obstaja raj na Zemlji, se motijo. Midve sva jih samo
v tem mesecu odkrili veliko. Vsak dan novega, vsak dan je cudovit in
neponovljivo drugacen.
Lep pozdrav in veliko ljubezni iz nasmejane Indije.
Alja in Valentina aljarebolj@hotmail.com  
________________________________________________
Indija
Oglasava se Ales in Damjana, sedaj sva v Indiji ze skoraj tri tedne, tako da sva marsikaj ze videla. Iz Delhija sva sla najprej v Rajastan (Jaipur, puskar, Jaisalmer, Udaipur) sedaj pa sva v Agri in si bova jutri ogledala Taj MAhal.Nadaljujeva v Varanasi in nato v Nepal. ce koga kaj zanima, naju vprasajte,
Lep pozdrav,Damjana in Ales ales_berce@yahoo.com  
________________________________________________
zivjo!
ne bos verjel, ampak s Tino sva trenutno cist na drugem koncu, kot sva sprva nameravala, tako da ni panike. Delphi je cisto noro mesto, si predstavljas, da se vozis po celovski in ti vstric pelje avto, bus, riksar na biciklu, na sredi se valja sveta krava, ob cesti pa slon koraka... Pozitivno noro mesto, ljudje so ful prijazni. O kakrsnihkoli nemirih v Afganistanu ali pakistanu ni sledi, naj vas ne bo strah. Sedaj sva na severu, v kasmirju, pri eni druzini. Tu bova ostali verjetno kak teden, ker je tu cudovito, vsi ful skrbijo za naju, pa tak mir je. Tu pod kakakorumom... Si mors mislit. Ce bo slo tako naprej, do juga sploh ne bova prisle! Maili tukaj dellajo, se bom verjetno se oglasila
+
hello!
Maile cekiram ful redko, ker bi rada izklopila civilizacijo. Ljudje tu zivijo tako preprosto, skoraj primitivno. Spiva ne eni ladjici sredi jezera, hodim bosa, jem z rokami - z desno roko, tako kot indijci. Vsi znajo anglesko, ni blema. prej je bila indija pod anglijo, zato. Pa od turistov so se naucili. Sedaj turistov tu ni, ker se sirijo informacije o vojni in nemirih, indijska vlada ljudii odvraca iz kasmirja in jih usmerja v druge predele. Ampak tu je tak mir. Sva v Srinagaru , poglejte na zemljevid, glavno mesto kasmirja / menda / mesto je manjse od Medvod. Ampak, svaka jim cast, internet deluje bolje kot doma. Ne bom se vec tako pogosto oglasala.
Jutri greva na treking v Himalajo - nekje do visine 4000-5000m (Srinagar je visok 2500m!!), za tri dni. Danes je do nase ladjice prisel en krojacek hlacek, zasil nama bo obleke, pol bova pa cist kasmiri girl... Vsi so ful prijzni, jeva skoz, hrana je odlicna. Vmes pa caj. Familja je cist nora - vceraj me je mama polila z vrcem vode, ker sem jo zafrkavala in oponasala, vsi so sprosceni, skoz se smejimo. Ne vem, ce bova sploh prisle do juga, verjetno bova sle v cetrtek ali petek od tu, potem v Leh (osrcje himalaje) in nato v daramsalo. Jetija dobis po posti, ce ga najdem.
Mami, ne skrbet, tu je super. Umazana sem kot svinja, nobenga ne briga, kako se obnasam, pa vse je v glavnem cist noro.
Lubcke vsem, pa lepe pozdrav. Ne vem, kdaj bom naslednjic na internetu, ker se res zelim izklopit, pa zdej greva itak v gore...Enkrat konec naslednjega tedna. Pa, pa.
Namaste!
+
Mail dobim takoj, sam zdele sva ble tri dni na trekingu, pa ni blo racunalnikov. Cist noro, take visine, da ti napor pomeni ze, da si obrises nos, haha. No ja prezivele sva, jest sem sicer zadnjo noc cel sotor pobruhala (ocitno prevec napora na taki visini bit brez kondicije), sam zdej je vse ok. Tuki sva cist odrezane od sveta in sploh ne veva kaj se dogaja.
Nihce v druzini ne zna brat, njihovo obzorje sega do obale jezera, to je pa tud vse. Tko da sva sele vcer cist slucajno nek prebrale, da nameravajo stupidi napast afganistan. Kva je zdej s tem? Sploh si ne morem predstavljat, da se karkoli dogaja, ker je tu res tak mir.
Jutri odhajava iz kasmirja, greva do Darmasale, med tibetance. se bova stisnile v en samostan k budistom in mal zameditirale, pol bova sle pa pocasi proti jugu.
Tilc, jetija smo najdl, njegovo lobanjo mam v ruzaku. Ce bom najdla kaksno posto, ti jo posljem.
Oci, tvoj anorak je cist fajn. Mal pobruhan sicer, ampak bom sprala, obljubim.
+
halo! Kje ste? a so vas americani napadl, a zakva se nic ne oglasite? Midve sva se zdej poslovile od muslimanov in greva se mal budiste v daramsalo cekirat. Zdej sva koncno spet na poti, same. Prav dobro se ze znajdeva, barantava kjerkoli se da, fajn je... Sva v Jammuju, jutri zjutraj greva z busom naprej v daramsalo. Hvala za denar, fula je blo provizije, sam ok, bova zdej mal bolj sparale - oz se mal bolj baranatle!!!
Z mojim zelodcem je vse ok, anorak sem za silo spucala, ostalo se bo pa ze se spotoma razdisalo...
Ej, kaj se zdej dogaja z ZDA? Tuki je cist mir, vsi so ful prijazni in skrbijo za naju. Mogoce bi tud vi mogl mal tv izklopit in se ne ubadat s tem. Midve sva menda sredi najhujse bitke, pa nic ne veva o njej, ker nimamva tv-ja!
Lep pozdrav vsem
z vojnega polja samo za vas
alja
________________________________________________
Zdravo,
kako ti gre, Janin? Lahko bi me prisel obiskat v Afriko ali pa bi ti jaz lahko priskrbela kaj frisnega.... Ne vem kako sicer, saj nimam kamere. Tvoji gledalci so neomajni in cela armada jih je. Ocitno delas zelo dobro delo tam pod Alpami, vsaj tako se slisijo pohvale na tvoj racun!
Tukaj ti posredujem zadnji povzetek novic, ki bo v tednu dni razposlan medijem in malo slikic, da me cisto ne pozabis... Verjetno bo zate zanimiv le zadnji del, po Nepalu. Kakorkoli ze, prilepila bom celoto.
V pricakovanju te lepo, lepo pozdravljam.
Benka
________________________________________________
Indija
Ojla!Midva sva ze nazaj iz Indije. Kaj naj recem? Tako kot pise v Lonly Planetu: You love it or hate it. Midva sva kat pri tistem prvem. Imalasva se super. Sicer naju je prislo malo drazje, saj sva kar najela enegasoferja, ki naju je vozil naokoli (samo prvih 11 dni). Iz Delija sva slav Radjastan, kjer sva si ogledala Jaipur, Bikaner, Pushkar, Jailsamer,Jodpur. Najbolj nama je bil vsec Jailsamer.Spala sva v malo boljsihhotelih s klimo. V ceno (300 US$ po osebi), je bil vkljucen prevoz inhoteli s klimo. Vem, da so naju okrog prinesli vsaj za 100US$ po glavi.Pa se nisva prav nic sekirala, saj nisva imela nobenih skrbi, ali bovadobila karte ali ne itd.Potem smo sli se do Agre, kjer si NISVA ogledala od znotrej Taj Mahala,ker je vstopnina 20 US$, pa saj to najbrz ze sam ves. Poleg tega so namarekli, da ni nic posebnega. Videla sva ga z druge strani (ob reki). Nopotem sva sla z vlakom (karte vkljucenev ceno) do Varanasija, kjer svaostala 4 dni. Bilo nama je zelo vsec. Vsepovsod se je poznalo, da nituristicna sezona, kar je bilo super. se mi zdi, da je zaradi tegazivljenje potekalo se pocasneje, kot obicajno. Iz varanasija sva seodpeljala z vlakom do Mumbaia, kjer sva pocakala na let domov.To, da sva imela let iz Mumbaia, je bila mogoce napaka, ker prometpoteka prepocasi oz. so razdalje prevelike. Tako bi ostala se zgoraj insi ogledala se mogoce kaj v okolici Varanasija ali DelijaS hrano nisva imela nobenih problemov, driska obicajna.Tako je priblizno potekalo najino popotovanje. Letos malo bolj luksuznos svojim soferjem, vendar se je splacalo, saj sva tako videla vec. Enopa sva se sprasevala celo pot: Kako vam je uspelo s svojim avtomprezivet prometni kaos?Lepe pozdrave, veliko uspeha pri delu, kmalu kaksno novo popotovanje inse enkrat hvala za informacije.
Irena