ࡱ> ( / 0LDArialܖ 0ܖ0tt2 0@ . $@n?" dd@  @@`` H(w%      !"#$% 0AA@wʚ;ʚ;g4UdUd`? 0ppp@  <4dddd@x 0t<4BdBd@x 0t80___PPT10 ? -O  =-3Pomorska varnost in pomorska obramba akvatorija RS446, (Maritime Security and Maritime Defence))Z Osnovni pojmi (PL 537, 436, 614)!!(Nobramba obale - del obrambe dr~ave (od napadov z morja, iz zraka, s kopna in od sabota~, diverzij vrinjenih sil): a) obalna obramba  sistem zavarovanja meje in operacijskega temeljia a, ter obrambe obalnega pasu in teritorialnih vod od napadov pomorskih in zra nih sil  sodelujejo vse veje OS b) protidesantna obramba  podsistem obalne obrambe od napadov trifibijskih sil  anti landing c) pomorska obramba  obramba celotnega akvatorija do razdalje od obale s katerih sta lahko ogro~ena obala in teritorialne vode (SLOC, luke, infrastruktura)  protiladijska, protipodmorniaka, protiminska, protielektronska, protidiverzantska, protiteroristi na, PJBK, protihekerska ?, protirobotska ?& & .. ) luaka obramba  podsistem sistema obalne obrambe notranjih vod s te~ia em na lukah, pasivna obramba (OSOS, PMO, podvodno opazovanje, podvodne ovire, nadzorno-prepustna slu~ba) in aktivna obramba (OA, ORB, P , he, potaplja i-Pdiv in PMO)P"TJ !  q / ) n       Slovensko morje ?meja z Italijo dolo ena z Osimskim sporazumom (1977)  EEZ ? Slovenija je imela v SFRJ dostop do odprtega morja in do epikontinentalnega pasu, in tudi nadzor nad celotnim Piranskim zalivom po osamosvojitvi RH in RS ostaja do arbitra~e odprto vpraaanje meje na morju z RH  T. 5 in  dimnik - 5. l. Pomorskega zakonika temeljna rta = srednji nivo nizkih najni~jih voda ali ravna rta, ki zapira vhod v zaliv pravica ladij vseh zastav na neakodljiv prehod skozi teritorialno morjeZ! Akvatorij RS PL (str. 9): vodna povraina (morski prostor vklju no z morskim dnom ?) morja in notranjih vod, ki se uporablja za dolo en namen ali ima dolo ene lastnosti  meje so obi ajno administrativne luaki (pristaniaki) akvatorij: a) notranji del (operativni, za akanje in za manever); b) predluaki (delno zavarovani) del ali sidria e (z obra alia em za ladje ali skupine ladij) VL (str. 22): morski prostor, ki je urejen tako, da omogo a ugodne razmere za izvajanje bojnih delovanj lastnih sil (in ote~uje delovanje nasprotnikovih sil ?) definicija akvatorija RS ? 130 40 E - 450 35 NBEZ1   > =   *Taksonomija in primer iz slovenske prakse++(teze: pomen morja in oceanov s te~ia em na Sredozemlju in Jadranu kot njegovem delu pomorska varnost organizacije, ki zagotavljajo pomorsko varnost (doktrinarne reaitve)  struktura ogro~anja pomorske varnosti v miru ogro~anja pomorske varnosti v krizah in vojni pomorska obramba  definicija in vrste dejavnosti primer Slovenije  (ne)soglasje med doktrino in prakso (primer nasedanja kitajske premogarice Guo Dian 6 na Debelem rti u 25.02.2010. leta) Z, , Viri:(*Naval Review Navy International Naval Forces USNI Proceedings Defence Management Journal Sea Power Rivista Maritima Morskoj Sbornik La Revue Maritime The Strategic Defence and Security Review  UK -D 2010 Pomorska enciklopedija Pomorski leksikon, Vojni leksikon Vojni leksikonP    W$ Slovenski normativi ? ((Uradni list 27/2011  Resolucija o izhodia ih nacionalne varnosti (ROINV). 2.1  pod 2.  vitalni interes RS je stik teritorialnega morja z odprtim morjem (EEZ se pri tem ne omenja) 3.1 RS je celinska in pomorska dr~ava& . 4.2.1 & terorizem ogro~a infrastrukturo (katero - na obali ?) Vojaaka doktrina SV: s. 26 - mornariake baze so omenjene, a niso opredeljene; s. 27 - mornariake enote so enote za bojno podporo (strukture ni); s. 40 - ureditev prostora brez mor. dela; s. 44-5 - v vojni oper. kontrolo nad akvatorijo prevzame oper. pov. SV  katero? ; s. 46 - poveljstvo mornariakih sil ? s. 61 - kdo izvaja obvea . zagotovitev na morju in s em ? s. 105 ureditev prostora le deklarativno (brez vsebine) Sploani dolgoro ni program razvoja in opremljanja SV (SDPRIO)  o morju in mornariaki komponenti ne vsebuje ni esar neskladje med 2.1, 3.1 in 4.2.1 ROINV in med Vojaako doktrino ter SDPRIO BPZO!> I&"AResolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva RS 2010. letaBB(2svetovno pomorstvo do~ivlja krizo, potrebe za pomorskim prometom se zmanjaujejo, voznine so ni~je izjema  prevoz TEU in rast potnikov v svetu manjka 10.000 pomorskih astnikov, medtem ko je NKV delovne sile preve  Slovenija na dnu lestvice dr~av po BRT pod nacionalno zastavo (dr~ave brez morske obale Slovaaka, Avstrija, `vica so pred Slovenijo  & .naloge na morju niso poslanstvo SV  SVI 2011  str. 76-77,Z=%!0430. mornariaki divizionzpoveljstvo operativni center odred za podvodna delovanja odred ve namenskih plovil odred za podporo delovanja (logistika) naloge: zagotavljanje pripravljenosti  vojaaka kontrola in re~im plovbe  PMO in PdivO  sodelovanje v PT zaa iti  odkrivanje in obvea anje  delovanje v nesre ah  naloge dr~ave gostiteljice >Z>lOceani in morja71% povraine celotne planete Zemlje 46000 ladij + 4000 luk  svetovni transportni sistem 50% svetovnega prebivalstva ~ivi do 80 km od obal  80% dr~av niso land-locked  125 mest z ve  kot 106 prebivalcev je do 485 km od obale leta 2030  bo ~ivelo 75% prebivalstva do 80 km od obal 16% ~ivalskih beljakovin, ki jih porabi loveatvo, je iz morja  ulov ribe 1961  40.106 ton, 2000  120.106 ton (30% za prehrano ~ivali) Atlantski ocean = 27% povraine svetovnega oceana  111.866 km obale  230.000 ~iv. vrst 30% nafte in plina se rpa z oceanskega dna- rude (neko  le sol) ? 2000. leta - letno flota 800.106 dwt (14 let) prepelje 5,88.109 ton - od tega 2,15.109 ton nafta, 2.109 ton  rude, oglje, ~ito; 4.106 TEUZ        >hSredozemno morje in Jadran( hSredozemno morje ima 18 robnih morij 2.500000 km2 - dnevno: 2000 trajektov, 3500 tovornih ladij, 300 tankerjev- 8.106 bpd na morju  Jadran  135250 km2 globina 1500 m (max 5267 m) Sardinija in Sicilija ve ji od Slovenije 115 platform za rpanje plina z morskega dna v Italiji pretok robe: letno 220.000 ladij in plovil > 100 ton (1/3 svetovnega prometa!)  letno 370.106 ton nafte  vsak dan 250-300 tankerjev  letno izlitje nafte do 150.000 ton 65% vrst rib ogro~enih zaradi prelova  svetovni ulov 90 milijonov ton/letno - hrvaaki ulov v Jadranu do 44000 ton/letno tovori - (15  17).106 ton letno prek luke Koper / tankerji / kri~arke slovenskih plovil cca 1000 BRT  343 BRT nad 18 mZ0 B     c m12    Ribolov&rast ulova od 1950. leta do 2000. leta - od 20 na 90 milijonov ton v EU upad ulova s 718.000 ton  1995. leta na 563.000 ton v 2006. letu svetovni rekorder LRK s 17.000.000 ton/leto, Peru 10,7, Japonska 5, ZDA 4,7 italijanski letni ulov 300.000 ton, od tega cca 60% v Jadranu (560 ko aric in 100 plavajo ih mre~) Hrvaaka letno 34500 ton + marikultura 9500 ton  60 ko  + 100 plavajo ih mre~ Slovenija ?P>3 5Pomen morja za Slovenijo(:slovenski in tranzitni promet prek luke Koper (3 pomoli, 3 bazeni, 11 specializiranih terminalov  max tona~a ladje 180.000 BRT, 22 privezov do 18 m, sidria e): 2500 ladij letno  2 milijona teko ih tovorov 2010. leta : skupni promet 15.372.043 ton, do leta 2015  21.400.000 ton ?  54 potniakih ladij  37264 potnikov  2011. leta  cca 80 ladij  3500 potnikov Voyager of the Seas dele~ kontejnerjev: 28%, teko i tovori: 18% vnetljivi tovori  les, teko e snovi, premog, ~ita povpre ni dnevni promet: cca 41000 ton odvisnost dovoza in razvoza od kopenskega transporta  rasto a vloga NAPA (s tem tudi luke Koper) v lu i rasti prometa med EU in Daljnim vzhodom (LRK)Zcy*Sploana plovba in FPP(L20 ladij (> 10 let)  864.000 BRT sestrinska podjetja Generalshipping Corp. Liberija, Singapur in Maraalski otoki ladje so registrirane v tujini  dav ne oaze 1995. leta je dr~ava lastnik, 1999. leta odstopi Banki Koper, 2006. leta KAD in SOD nemaki lastnik Doehlle odkupi dele~e za 55-60.000.000 EUR  SPP preneha biti slovenska FPP  890 atudentov, od tega navtiki in ladijski strojniki 19%, ostalo tehnologi prometa in logistiki  kam po kon ani FPP ? v SPP na ladjah v posadkah do 10% Slovencev ? 200-220 pomora akov in vpla ila GC za pokojnine ?'Z'P"  "Ribolov in aport 342 registriranih ribi ev, od tega se 1/3 ukvarja z lovom, 273 z akvakulturo letni ulov morske ribe: 1746 ton (od tega 1537 ton plava riba) ribiaka flota: 185 plovil s skupno 1000 BRT aport in rekreacija: 9532 registriranih olnov in jaht  nacionalni in mednarodni rekord v at. plovil na 1 km obale v marinah 6775 olnov in jaht (od tega 20% slovenskih)cZcA Protislovja med razglasitvijo Slovenije za pomorsko dr~avo in dejanskim stanjemPP(luka Koper (17.000.000 ton/letno) se ne more razvijati brez airjenja, specializiranja za donosne tovore in opore na dvotirno ~elezniako povezavo z notranjostjo SPP prehaja v tujo last, dok v Izoli ? izaolani pomora aki odhajajo v tujino ribiatvo je skr eno na lov v obalnih vodah  ni interesa niti zmogljivosti za lov na odprtem morju Slovenija se ni tako kot Hrvaaka in Italija vklju ila v raziskave energentov v severno-jadranskem podmorju imamo pomorski muzej in pobude posameznikov polni razvojni razmah do~ivljajo le aportniki-jadralci in jahte ter olni, ki jih je vse ve DPD,F] XPomorska varnost kot atribut pomorske dr~ave--zagotavljanje razmer za normalno (zakonito) izkoria anje morskega prostora in bogastev ter zagotavljanje razmer za normalno ~ivljenje in razvoj prebivalcev v dolo eni dr~avni akvatoriji  ohranjevanje okolja mednarodna in nacionalna pomorska varnost gospodarstvo povezano z morjem (ribiatvo, pomorski promet, luaka infrastruktura, tovarne za predelavo rib, ladjedelnice, turizem, podvodno rudarstvo, aporti na vodi in pod vodo in rekreacija) pomorsko aolstvo in pomorska kultura spoatovanje mednarodnih in lokalnih zakonov ter obi ajev  standardi EU spoatovanje ekoloakih in drugih standardov TPT  Organizacije, ki zagotavljajo varnost in uveljavljanje zakonov in obi ajevKK Vobalna stra~a (poveljstva, enote, logistika, baze) svetilni arska slu~ba luaka kapetanija  pomo  pri navigaciji (pilota~a, zveza, privez ladij) vla ilci in ladje za reaevanje, ledolomci meteoroloaka slu~ba luaka (pomorska) policija pomorska carina varnostniki na terminalih in v skladia ih zdravstvena slu~ba (pomorska higiena)  ekoloake slu~be gasilska slu~ba hidrografska slu~ba reaevanje loveakih ~ivljenj in imetja na morju  de~urne radijske postaje znanstvene in izobra~evalne ustanove (trena~erji, simulatorji, trena~eri....)  civilna dru~ba ? ,P,t3 7 6  #_Variante organiziranja nadzora nad pravnim redom in posredovanja pri izrednih dogodkih na morju``Robalna stra~a kot krovna organizacija skrbi za: navigacijsko infrastrukturo varnost plovbe in ladij ter obalne infrastrukture spoatovanje pravnih norm (prestop meje, carina, ribolov, zavarovanje arheol. najdia , ekol., zavarov. rudnih bogatstev) red v lukah reaevanje ~ivljenj in imetja na morju ina ice: ZDA  D of HS v miru  amer. in mednarodne vode - varnost, zaa ita, ekol., SAR - iskanje in reaevanje, navig. (ledolomci), anti-narcotics; UK  samo SAR Can, `ri Lanka  min. za ribiatvo Indija  obalna obramba, FR  ~andarmerija, RF  grani .  `panija  Guardia Civil `vedska  vloga policije, gran., SAR, varnost plovbe, ekol. ITA  min. za promet, NOR  EEZ > 2000000 km2"P : E:   E0hPrimeri ogro~anja pomorske varnosti v miru in krizah55(zaplembe droge, cigaret in druge tihotapljene robe v lukah (jedrska razstreliva ? CBW ?) slepi potniki, airjenje epidemij pomorske katastrofe (trki ladij, nasedanja, nezgode na tankerjih, eksplozije, po~ari, Brigita Montanari& ) napadi teroristov na ladje na morju (Achile Lauro) in na turisti ne objekte na obali (Indonezija) miniranja morskih poti in luk (Rde e morje 1982) napadi eksplozivnih olnov (R Cole)  pomorsko-kopenski samomorilci  primer Mumbay piraterijaZP ( Trendi v pomorskem terorizmufpovezave med pomorskim terorizmom, piratstvom in tihotapljenjem ljudi, oro~ja in narkotikov ~aria a piraterije tihotapljenja oro~ja  Izrael: Santorini 2001 in Karine 2002, Gr ija : Baltic Sky 2004 pomorska veja LTTE Al Kajdini arterji Hezbollah - R Cole 2002  tanker Limburg morske mine v Rde em morju e     Nadzor nad pomorsko varnostjodelitev dela med vojno mornarico, policijo, agencijami za okolje, carino, PSC in obalno stra~o  doktrina centralizacije ali decentralizacije ali improvizacije ? vpliv vloge morskega akvatorija in pomorskega gospodarstva ter tradicije na tip organiziranja japonske pomorske samoobrambne varnostne sile JMSDF (45800)  4 eskortne flotilje (32 R-FR), 10 polkov MA (314), 2 flotilji Pd (8) obalna stra~a ZDA  Homeland Security + Law enforcement+SAR+zaa ita okolja+pomo  v navigaciji  7057 civilistov+41873 akt. osebje+8100 rez.+34885 pom. osebje (244 PL, 1850 P , 204 zrakoplovov)DD "   Middle Power Approaches  primer Italije (dol~ina obalne rte 9225 km)GG(6 0sistem pomorske varnosti: Guardia Costiera (1989): luake kapitanije-stacionarna komponenta in pomorsko-zra na mobilna komponenta -10.000 pripadnikov  391 plovil (do 52 m), 12 letal in 4 sanit. he carina  60.000  336 plovil, 10 letal, 90 he karabinjerji  105.000  164 P  flota  38.000 Center za reaevanje Akademija obalne stra~e  posebno izobra~evanje hhb,u DOgro~anja pomorske varnosti v miru##((naravne katastrofe (nevihte, orkani, tajfuni, potresi, cunami, megle, ledene gore, suae, meduze, alge& .) tehnogene katastrofe na obali (eksplozije in po~ari nevarnih tovorov, izlitja nafte in strupenih snovi, nesre e v JE) ali ladjah akcidenti (potapljanje ladij, tr enja ladij, po~ari na ladjah in platformah, izlitja nevarnih snovi) tihotapljenje prepovedanih tovorov (oro~je, droga, ljudi, belo blago) in tatvine, ugrabitve, izsiljevanja s talci - piratstvo prepovedani ribolov ropi podvodnih arheoloakih najdia  onesna~evanje okolja kraenje predpisov (o plovbi, sidranju, vedenju in redu v lukah, carinskih, zdravstvenih, higienskih, tehni nih in drugih) P>7, x Sile, ki namerno ogro~ajo uporabo morskega prostora in subjekte, kateri v njem delujejo v krizah in vojnahkk(ppodvodni diverzanti  teroristi: minipodmornice, skuterji, E  saboterji, kriminalci (tihotapci, krivolovci, pirati) akcidenti (tehnogene katastrofe) v vojnah: letala - zra ni udari, raketni udari z razdalje pomorske sile (flota, LPS - E , T , R , div. Pd) pomorski diverzanti minska delovanja WMD (JBK  oro~ja)9Z9b!2   t:>Oboro~itveni sistemi napadalcev (podvodno oro~je: nekontaktne danjske mine (ground mine) sidrne mine plavajo e mine torpedi diverzantska sredstva: diverzantske nastavljive mine eksplozivni olni samomorilska podvodna plovila podvodni roboti in teledirigirani ali samovodljivi olni WMD elektronski motilniki in  informacijska oro~ja posebej izurjeni in oboro~eni morski sesalci ?]Z]t   JDefinicija pomorske obrambepomorska obramba  mno~ica dejavnost vseh sil s katero se v miru, krizah in vojni zagotavlja nadzor nad morskim prostorom dr~ave in dnom ter obalo in obalno infrastrukturo (svetilniki, luke, skladia a, ladjedelnice), da bi lahko nemoteno delovale sile, ki bazirajo v lukah in da bi se lahko nemoteno odvijale dejavnosti vseh civilnih subjektov, ki uporabljajo morski prostor in morsko dno za gospodarske in druge dejavnosti cilj: vzpostavitev ugodnega operativnega re~ima na komunikacijah, v lukah in na obali - EEZDejavnosti pomorske obrambe(opazovanje in nadzor gladine, podmorja in morskega dna ocena razmer in sprejemanje odlo itev  na rtovanje delovanj: protiladijska delovanja protipodmorniaka delovanja protidesantna delovanja protiminska delovanja protielektronska delovanja protidiverzantska delovanja bara~na delovanja minska delovanja odpravljanje posledic nasprotnikovih napadov ^P^O &     JLuaka obrambapomorska obramba zo~ena na akvatorij luke in dostopov do luke in njene infrastrukture operativni center obalna stra~a in luaka policija nadzorujejo obalo ter ladje na vezih in na sidria u obalna slu~ba radarskega, podvodnega in zra nega opazovanja manevrske sile za hitro posredovanje in nevtraliziranje gro~enj sile za pomo  in reaevanjeSS,  VVpogled v normativne dokumente ka~e, na to:,,(a) imamo Upravo za pomorstvo, Obalni center za obvea anje, Operativno komunikacijski center, pomorsko policijo in inapektorate v MNZ, MOP idr.  prav tako imamo Slu~bo za varstvo obalnega morja (SVOM) b) imamo 430. mornariaki divizion c) imamo vojaako doktrino ) imeli smo mednarodno vajo  Morje 92 d) nikjer pa nimamo opredeljeno kdo je odgovoren za celoto (dirigent?), niti za pomorsko obrambo e) nimamo jasno razmejene naloge naatetih akterjev v miru, krizi in vojni, prav tako nimamo za te razmere opredeljene organizacije poveljevanja z vsemi akterji (PM, RPM, etc) f) vodstvo SV predlaga ve nacionalno Obalno stra~o (SVI 2/2011  s. 76-77)@P1W<LRazkorak med pod rtanimi doktrinarnimi nalogami 430. MD in njegovimi obstoje imi zmogljivostmi``  zagotavlja priprave za delovanje v akvatoriju (nima zavarovanega poligona za urjenje, nima trena~erjev, simulatorjev in imitatorjev, nima strelia a) vzpostavlja vojaaki nadzor in izvajanje re~ima plovbe (za celotno akvatorijo nima radarske postaje za nadzor, ni ae dolo en njen osnovni in rezervni polo~aj na obali, ne more nadzorovati podvodnih razmer v celotni akvatoriji  nima hidroakusti ne prisluane postaje) sodeluje v protiladijski in protiteroristi ni zaa iti (ker ni reaen problem radarskega in hidroakusti nega nadzora nad akvatorijo ne more samo z dvema ploviloma in brez obalne baterije zagotavljati permanentno 24 urno zaa ito  ostaja nejasen pojem  zaa ite , ker je zaa ita pasivna kategorija in ni obramba)  potaplja i niso usposobljeni niti opremljeni za boj s podvodnimi diverzanti in njihovimi sredstvi  ne obstaja kabinet podvodnega oro~ja nota bene: ostaja povsem nejasno kako bi se zagotovilo protiminsko obrambo v akvatoriji (nikjer ni niti omenjena), prav tako ni omenjeno kako bi se tar e v akvatoriji branilo pred napadi eksplozivnih olnov (Cole) in desanti (Bombay) med nalogami piae, da MD  sodeluje z ostalimi  nikjer se ne vidi kdo in kje ter s kakanimi sredstvi za zvezo poveljuje z vsemi silami\PP-h56# . q    E E.  E <"Odprta vpraaanja:a) koliko radarjev, olnov, ladij, potaplja ev bi bilo potrebno, da se realizirajo deklarirane (pod rtane) naloge 430. MD? b) kje bi bil polo~aj osnovne in rezervne obalne radarske opazovalne postaje in kakana bi bila njena povezava z nadzorno slu~bo, PM in RPM ? minske opazovalnice ? c) kje bi bilo PM in RPM pomorske obrambe in kako bi bilo opremljeno in zavarovano ? kdo naj vodi celoto ? ) kje bi moral biti polo~aj enot, da bi lahko pravo asno posredovale v primeru napadov E , PD in z minskim oro~jem ? as odziva d) kje bi bili elementi logisti ne in druge infrastrukture (osnovni in rezervni privezi za ladjo in oln,vadia e, poligon, delavnice za popravila, simulatorji, trena~eri), ki bi omogo ili urjenje in usposabljanje mornariakega diviziona ?,Z`  E (Ne)delovanje sistema RS  primer nasukanja premogarice Guo Dian 6CC(>"   25.02.2010  izredne razmere - megla  zaprta luka Koper za promet kitajska premogarica (66000 ton tovora) pluje od Savudrije v Koper s previsoko hitrostjo (5 vozlov) in ob 08:35 nenadoma spremeni smer na Debeli rti  pristaniaka kapitanija odkrije napako in ve krat opozori poveljnika, a brez u inka ladja je ob 08:50 nasedla na Debeli rti  vpogled v navigacijske inatrumente (kompas, brzinomer, GPS, 2 radarja, globinomer, krmilo, radijska postaja, zemljevid) poka~e, da je vse delovalo brezhibno  loveaki faktor na ladji (jezik ? bolezen poveljnika ? alkohol ali droge ? & .?) - ladja je reaena istega dne ob 19:50 (stroaki cca 500.000 EUR) . od 08:35 do 08:50 samo verbalne reakcije sistema, brez odziva poveljnika kaj so v tem asu delali represivni organi ? kdo je bil odgovoren, da alarmira represivne organe, ko je ugotovil, da gre ladja v pogubo ? kdo je ocenil, da ne gre za diverzijo in teroristi ni akt ? . slu~ba za podporo pri ekoloakih in drugih nesre ah je aktivirana aele ob 15:30 preventiva ni delovala, kurativa je brezhibno opravila nalogo Epilog: 1973. leta se je pri Piranu nasukal manjai italijanski tanker Nonnuogo; 1983. leta se je pri Izoli nasukala danska ladja (80 m); 2010. leta se je na Debelem rti u nasukala kitajska premogarica; ali bomo vedno imeli takano sre o, da ne bo nikoli prialo do katastrofe ? <EP P /L + B8 MPredlog: (organizirati (ae en )mednarodni seminar ali vsaj posvet o tematiki pomorske obrambe Jadrana s te~ia em na severnem Jadranu (North Adriatic Ports Association)  razdelitev vlog med zavezniki (Nato, EU) opredeliti akvatorij RS, vklju no z dostopom RS do odprtega morja in EEZ opredeliti pomorske interese Slovenije in lastne zmogljivosti za njihovo udejanjenje (kratko-, srednje-, in dolgoro no): pomorski promet, ribiatvo, bogastva na morskem dnu - energetika, ekologija, aolstvo - kadri, znanost, turizem in aport, varnost& . ali so pomorski interesi Slovenije res  vitalni nacionalni interesi ? za dr~ave severnega Jadrana oceniti paralelne, konvergentne, divergentne in antagonisti ne nacionalne interese na morju in obali  nacionalni interesi vs interesi EU ugotoviti kaj narekujejo obstoje e doktrine nacionalne varnosti in vojaake obrambe RS in sosednjih dr~av ? a~urirati doktrinarne dokumente RSPt}  8 y "( oceniti izzive, gro~nje in nevarnosti (notranje, zunanje), ki ogro~ajo sedaj in ki bi tudi v prihodnosti lahko ogrozile slovenske pomorske interese (mir, krize, vojne, OOTW)  konkretizacija  kakovost/atevilo na nacionalnih in mednarodnih vajah s podobnim scenarijem in v podobnih hidrometeoroloakih razmerah (kot je bil primer Guo Dian 6) samokriti no preveriti obstoje e pravilnike in vea ino vseh akterjev pri njihovi implementaciji  kdo je dirigent (alias koordinator) ? po tem preverjanju, v doktrinah civilne in vojaake obrambe RS natan no opredeliti pomorsko in luako obrambo, ter mesta, vlogo in naloge vseh akterjev, vklju no s sistemom vodenja in poveljevanja, in to za vse tri osnovne modalitete razmer (mir, kriza, vojna)  pri tem izhajati tudi iz pesimisti nega scenarija (letoanja septembrska vaja  prestrezanja propelerskega letala kot negativen primer nemarnosti in zanikrnosti SV) izdelati na rte razvoja kot celote (kadri, sredstva, oprema, stroaki) sodelovati z vsemi akterji pri razvoju in prostorni ureditvi akvatorija z razvojem materialne baze (logistika, trena~eri, poligoni, vadia a, imitatorji, radarji, luaki sonarji, ovire& .) ustvariti materialne razmere za uresni itev deklariranih doktrinarnih nalog v skladu z realnimi zmogljivostmi sil in sredstev (ali pa po potrebi spremeniti doktrino) korigirati pravilnike v skladu s pridobljenimi izkuanjami in uriti vse akterje v skladu z novo korigirano doktrino e se ni  ne bo spremenilo  sledijo tveganja izhajajo a iz statusa quo memento Guo Dian 6 ? PL| E (  p   0` 33` Sf3f` 33g` f` www3PP` ZXdbmo` \ғ3y`Ӣ` 3f3ff` 3f3FKf` hk]wwwfܹ` ff>>\`Y{ff` R>&- {p_/̴>?" dd@,|?" dd@   " @ ` n?" dd@   @@``PR    @ ` ` p>> L0 (    6s  `}  `Kliknite, e ~elite urediti slog naslova matrice1 1  0v  `  Kliknite, e ~elite urediti sloge besedila matrice Druga raven Tretja raven etrta raven Peta raven3     d  0@~ ^ `  >*  0 ^   @*  0̇ ^ `  @*H  0޽h ? 3380___PPT10.p6-O Privzeti na rtn 0 0~(    0`V P    P*    0X[     R*  d  c $ ?    0l^  0  Kliknite, e ~elite urediti sloge besedila matrice Druga raven Tretja raven etrta raven Peta raven3     d  6dc _P   P*    6h _   R*  H  0޽h ? 3380___PPT10.!P 0 L0  ((  ~  s *() `   r  S P `     Bؠ RG ~Fprof. dr. Anton }abkar, kapitan SV $"H  0޽h ? 33___PPT10i.0+v+D=' = @B +  0 L0 $(  r  S ,v}   r  S w   H  0޽h ? 33___PPT10i.xǦ+D=' = @B +  0 L0 $(  r  S  `}   r  S @ `  H  0޽h ? 33___PPT10i.x|+D=' = @B +  0 L0 $(  r  S ( `   r  S 읨    H  0޽h ? 33___PPT10i.xP2/+D=' = @B +  0 L0 <$(  <r < S  `   r < S 0`   H < 0޽h ? 33___PPT10i.+D=' = @B +<  0 L0 @$(  @r @ S 4 `   r @ S  ¨` @  H @ 0޽h ? 3380___PPT10.b<  0 L0 0$(  r  S Ψ `   r  S LϨ  H  0޽h ? 3380___PPT10.}B<  0 L0 P$(  r  S \ `}   r  S 4 `P  H  0޽h ? 3380___PPT10.~UO<  0 L0 @$(  r  S l `}   r  S  `  H  0޽h ? 3380___PPT10..};T<  0 L0 P\$(  \r \ S (  `   r \ S  @ `  H \ 0޽h ? 3380___PPT10.<  0 L0 ``$(  `r ` S   `   r ` S `  H ` 0޽h ? 3380___PPT10.J<  0 L0 |$(  |r | S ' `}   r | S ( `P  H | 0޽h ? 3380___PPT10.Qx@B<  0 L0 h$(  hr h S : `@   r h S ;@`  H h 0޽h ? 3380___PPT10.w M<  0 L0 p$(  pr p S tL `@   r p S LM@`  H p 0޽h ? 3380___PPT10.w<  0 L0 l$(  lr l S \ `}   r l S ] `  H l 0޽h ? 3380___PPT10.w*z<  0 L0 t$(  tr t S S `}  S r t S S S H t 0޽h ? 3380___PPT10.w0(<  0 L0 ($(  (r ( S l`@   r ( S `m`   H ( 0޽h ? 3380___PPT10.@<  0 L0 ,$(  ,r , S v`   r , S w   H , 0޽h ? 3380___PPT10.+<  0 L0  $(  r  S     r  S `P  H  0޽h ? 3380___PPT10.y)<  0 L0 @X$(  Xr X S ( `}   r X S ``  H X 0޽h ? 3380___PPT10.~Pϩ<  0 L0 pd$(  dr d S x `}   r d S k0  H d 0޽h ? 3380___PPT10.<  0 L0 4$(  4r 4 S ` `}   r 4 S 8  H 4 0޽h ? 3380___PPT10.Pp<  0 L0 8$(  8r 8 S ƪ `}   r 8 S Ǫ  H 8 0޽h ? 3380___PPT10.Zn<  0 L0 0$(  0r 0 S Ԫ   r 0 S Ԫ  H 0 0޽h ? 3380___PPT10.h<  0 L0 P$(  r  S }   r  S X`  H  0޽h ? 3380___PPT10.#p]+<  0 L0 ` $(   r  S  `   r  S  `  H  0޽h ? 3380___PPT10.$IO<  0 L0 @$(  r  S   `}   r  S x  `  H  0޽h ? 3380___PPT10.!К#<  0 L0 p$$(  $r $ S < `   r $ S  c  H $ 0޽h ? 3380___PPT10.'D<  0 L0 x$(  xr x S ' `}   r x S \( `P  H x 0޽h ? 3380___PPT10.w<  0 L0 D$(  Dr D S : `p   r D S :`  H D 0޽h ? 3380___PPT10.M?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~Root EntrydO)Current UserSummaryInformation(PowerPoint Document(6DocumentSummaryInformation8